Jedro

Obremenitev nepremičnine s hipoteko ne vpliva na upoštevanje njene vrednosti pri ugotavljanju izpolnjevanja premoženjskega pogoja za dodelitev BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1278/2012 z dne 10. 9. 2012, je odločeno, da se prošnja A.A. (tožnika v tem sporu) z dne 5. 7. 2012 za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju bpp) kot neutemeljena zavrne. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je prosilec dne 5. 7. 2012 vložil prošnjo za dodelitev bpp za postopek osebnega stečaja. Tožena stranka razlaga finančni položaj prosilca, ki mora biti v skladu s 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izpolnjen. Povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) ne sme presegati 520 EUR. V nadaljevanju navaja v tem postopku sporni 13. člen ZBPP, ki določa, da se v skladu s 27. členom Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) v povezavi s 4. členom Zakona o interventnih ukrepih (v nadaljevanju ZDIU12) bpp ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 13.780 EUR. Prosilec živi v zunajzakonski skupnosti ter s partnerko v najemniškem stanovanju. Iz ZK izpiska izhaja, da sta on in njegova partnerka vsak do ½ solastnika nepremičnine na parc. št. 1009/2 k.o. …, ki predstavlja stanovanjsko in nestanovanjsko stavbo. Prosilec in partnerka ne prebivata v navedenih nepremičninah, temveč na naslovu …, kot to izhaja iz listin v spisu. Nepremičnina je vredna 59.568 EUR, kot to izhaja iz podatkov iz javno dostopne evidence, iz obvestila GURS pa celo, da znaša vrednost 62.851 EUR. Razen tega sta solastnika še drugih nepremičnin. Tudi sam prosilec je na naroku dne 2. 7. 2012 povedal, da je solastnik večih nepremičnin, katerih skupna vrednost znaša okoli 65.000 EUR. Nepremičnina je sicer obremenjena z več hipotekami, a te kot stvarne pravice ne posegajo v lastninsko pravico prosilca in njegove partnerke, kot to smiselno izhaja iz 24. člena ZSVarPre. Ker navedena vrednost premoženja presega znesek 13.750 EUR, prosilec ne izpolnjuje pogoja premoženjskega cenzusa po 13. členu ZBPP, in se prošnja za dodelitev bpp kot neutemeljena zavrne.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo določb materialnega prava. Nepremičnine, kjer je do ½ lastnik so naslednje parc. št.: 1009/2 k.o. …, ki je v naravi stanovanjska in nestanovanjska hiša; parc. št. 1009/1 gozd. porast (sedaj ni nič); parc. št. 1434 njiva (sedaj ni nič); parc. št. 1433 sadovnjak (sedaj ni nič). Vse skupaj je kupljeno po hipotekarnem stanovanjskem kreditu, kjer je banka lastnik, dokler se ne izplača hipoteka. Dolg na hipotekarnem kreditu je neporavnan in znaša 83.070,96 € na dan 8. 3. 2012. Na isti nepremičnini so dodatno še druge izvršbe. Kredit je pisan na B.B. Izračunana vrednost nepremičnin po GURS pa je povsem nerealna. Vrednost parc. št. 1009/2, kjer je stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, je veliko nižja, zato ker v hiši ni nihče živel že 9 let in je vse zapuščeno. Vse je neuporabno, od elektrike, vodovoda, talnih in stenskih oblog, vse je treba adaptirati. Streho, okna in ograjo, je uničilo neurje 15.8.2009 in je nastala še dodatna škoda. Ostale parcele so preraščene s plevelom. Prav tako so nerealno in previsoko ocenjene. Tako parc. št. 1434 v izmeri 3817 m² ne more biti vredna 3.741 EUR, zato ker sama zemlja ne da nič, ker je bila predolgo zapuščena. Večkrat so jo že strojno »mulčili«, požgali, orali, posejali, vendar na njej ne raste nič drugega kot plevel. Parc. št. 1433 v izmeri 216 m² ne more biti vredna 212 €, zato ker je sadovnjak uničen. Parc. št. 1009/1 v izmeri 1189 m² je navedena kot gozdno zemljišče, vendar od tega ni več ničesar, zato ker je neurje dne 15.8.2008 porušilo celotno porast drevja in grmičevja. Celotno stanovanjsko in gospodarsko poslopje je treba porušiti, ker se vlagati v takšno stanje ne izplača. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi ter še navaja: Kot izhaja iz zapisnika o naroku za vložitev predloga za postopek osebnega stečaja, je prosilec sam povedal, da živi s partnerko B.B. v najemniškem stanovanju. Oba pa sta, kot izhaja iz z.k. izpiskov, vsak do ½ solastnika nepremičnine s parc. št. 1009/2 k.o. …, in ne banka, kot to trdi prosilec v tožbi. Navedeno izhaja tudi iz z.k. izpiska, katerega je toženi stranki poslala zemljiška knjiga. Iz slednjega pa izhaja še, da je prosilec solastnik še večih nepremičnin. Glede na določbe ZBPP, obremenitev nepremičnine s hipoteko ne vpliva na upoštevanje vrednosti nepremičnine pri ugotavljanju izpolnjevanja premoženjskega pogoja za dodelitev bpp (tako tudi sodba II U 256/2012 z dne 4. 7. 2012). Glede vrednosti nepremičnin, pa je prosilec tudi na naroku pred stečajno pisarno Okrožnega sodišča v Celju sam povedal, da skupna vrednost nepremičnin znaša okoli 65.000,00 EUR. Navedeno izhaja tudi iz izpisa GURS, da je prosilčeva partnerka edina solastnica nepremičnine parc. št. 1009/2 k.o. …, in da znaša vrednost te nepremičnine 62.851 EUR. V tožbi prosilec glede te nepremičnine (ki je bila edina upoštevana in ocenjena v izpodbijani odločbi) le navaja, da na tej parceli stoji stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje, ter da je realna vrednost manjša. Prilaga ftc. lokacijskega poročila, iz katerega pa se ne more razbrati vrednosti nepremičnine oz. to poročilo ne dokazuje nižje vrednosti nepremičnine od ugotovljene v izpodbijani odločbi. Tožnik prilaga še obvestilo o višini dolga in o odpovedi kreditne pogodbe, kar pa za predmetno odločanje ni relevantno. Vrednost te nepremičnine je ugotovljena s podatki GURS, ki pa je uradna evidenca.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Neutemeljeni so tožbeni ugovori, ki se nanašajo na, v tožbi navedene parcelne številke, katerih zemljiškoknjižni solastnik je do ½, in na katerih, po navedbah v tožbi ne bi bilo nobene kulture in so pod hipotekarnim kreditom, ki je na dan 8. 3. 2012 znašal 83.070,96 EUR, kot tudi, da so nepremičnine dodatno še obremenjene z drugimi izvršbami. Kot je tožena stranka v izpodbijani odločbi in tudi v odgovoru na tožbo pravilno navedla, 24. člen ZSVarPre določno navaja premoženje, ki se ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti do bpp, med katerimi pa niso nepremičnine, ki bi bile obremenjene s hipoteko. Prav tako je neutemeljen tožbeni ugovor, da je izračunana vrednost nepremičnin po GURS nerealna, glede na to, da so to uradni podatki, ki so tudi po upravno sodni praksi uradno upoštevane vrednosti nepremičnin. Tudi zgolj splošne navedbe tožnika, da so nepremičnine nerealno in previsoko ocenjene, ker na njih raste samo plevel, kot tudi navedba, da je celotno stanovanjsko in gospodarsko poslopje za porušiti, ker gre za tako slabo stanje nepremičnin, v katere se ne splača vlagati, ne morejo vplivati na drugačno odločitev, kot je podala tožena stranka v izpodbijani odločbi.

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.