Jedro

Po 39. členu ZPP je za določitev vrednosti spornega predmeta bistvena samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi višina pravdnih stroškov in drugih postranskih terjatev. S tem, ko je sodišče s tožbo uveljavljene zahtevke samo pravilno opredelilo kot glavne in postranske, o zadevi še ni odločalo vsebinsko in meritum, temveč je odločalo le o vprašanju ugotovitve vrednosti spornega predmeta zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti.

Izrek

Za odločanje v tej pravdni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Postojni.

Obrazložitev

Tožnik je vložil odškodninsko tožbo na Okrožno sodišče v Kopru, v kateri je zahteval, da naj se toženki naloži plačilo materialne in nematerialne škode v skupnem znesku 2.150.383,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.7.2001 dalje do plačila. Okrožno sodišče v Kopru se je s sklepom z dne 24.9.2001 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi in po pravnomočnosti sklepa spis odstopilo Okrajnemu sodišču v Postojni. Iz obrazložitve tega sklepa je razvidno, da je za ugotavljanje stvarne pristojnosti vzelo kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, ki ga v tem primeru predstavlja odškodninski zahtevek v višini 1.979.378,50 SIT, to je zahtevek za plačilo premoženjske in nepremoženjske škode, zahtevek za povračilo stroškov izdelave izvedeniškega mnenja in stroškov za izdelavo odškodninskega zahtevka, ki predstavljata v predmetni zadevi postransko terjatev, čeprav ju je tožnik uveljavljal kot glavni zahtevek, pa je izločilo. Vrednost spornega predmeta je po tej izločitvi znašala manj kot 2.000.000,00 SIT, zato je odločilo, da okrožno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje o tej zadevi. Okrajno sodišče v Postojni je po prejemu spisa sprožilo kompetenčni spor, saj meni, da okrožno sodišče ni imelo pooblastila za takšno postopanje, ker je izločitev dveh zahtevkov predstavljala že vsebinsko odločanje, ki spada že v meritum in ne v postopek reševanje spora o pristojnosti. Predlagalo je, da višje sodišče določi kot stvarno pristojno ponovno Okrožno sodišče v Kopru. Predlog ni utemeljen. Če gre za denarni zahtevek, je že z denarnim zahtevkom vrednost spornega predmeta neposredno določena. Vendar kot je okrožno sodišče pravilno v sklepu, s katerim se je izreklo za stvarno nepristojno, povedalo, se po 39. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pri ugotovitvi vrednosti spornega predmeta šteje kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka, ne pa tudi pravdni stroški in druge postranske terjatve. Ker je iz tožbenih navedb povsem jasno izhajala vrednost glavnega zahtevka, ki sta ga v tej zadevi predstavljala zahtevka za povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode, je tudi po mnenju višjega sodišča okrožno sodišče pravilno ugotovilo, da je vrednost glavnega zahtevka nižja od 2.000.000,00 SIT. S tem, ko je sodišče zahtevke v tožbi samo pravilno opredelilo kot glavne in postranske, še ni odločalo vsebinsko in meritum, kot meni Okrajno sodišče v Postojni, ampak je odločalo le o vprašanju ugotovitve vrednosti zaradi ugotovitve stvarne pristojnosti. Višje sodišče je zato v skladu s 24. členom ZPP odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.