Jedro

Prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da mora prosilec za dodelitev brezplačne pravne pomoči med drugim izpolnjevati finančni pogoj. Navedeni pogoj se v skladu z 20. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o njegovem premoženjskem stanju, ki jo poda pod kazensko in materialno odgovornostjo. Tožnica je v svoji vlogi navedla, da je študentka ter da je lastnica stanovanja, v katerem živi, kakor tudi, da nima nobenega drugega premičnega ali nepremičnega premoženja. Organ za BPP pa je po uradni dolžnosti opravil poizvedbe v registru KDD ter ugotovil, da je lastnica 38 vrednostnih papirjev X., 74 Y. ter Z. Ker je tožnica v svoji prošnji navedla, da ni lastnica vrednostnih papirjev, je torej navajala neresnične podatke, zato je tožena stranka na podlagi 20. člena ZBPP njeno vlogo zavrnila, tožnica pa v nadaljnjih šestih mesecih od izdaje te odločbe ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč.

Tožnica v tožbi navaja, da se opravičuje zaradi nenamerne napake, saj niti ni vedela, da ima delnice. Kolikor bi za to vedela, bi to gotovo omenila, saj je njihova skupna vrednost tako nizka, da ne bi vplivala na odločitev sodišča. Pred leti je svojo mamo pooblastila, da proda njene delnice, ni pa vedela, da mama takrat vseh delnic ni prodala. Nikakor ni bil njen namen zavajati sodišče, kar bi tudi bilo nespametno od nje, saj je vrednost tako nizka, da ne bi imela vpliv na odločitev. Sodišče je štelo, da tožnica smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka odločila na podlagi petega odstavka 20. člena ZBPP, ki določa, da če je prosilec v izjavi iz prvega odstavka istega člena navajal neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju ali premoženjskem stanju svoje družine, pristojni organ za brezplačno pravno pomoč o tem izda odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Po prvem odstavku 20. člena pa se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca, ki jo poda pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnica v svoji vlogi v obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči v rubriki, ali je lastnica vrednostnih papirjev in kapitalskih naložb, obkrožila odgovor „NE“. Nadalje je iz spisa razvidno, da je tožena stranka pri KDD o tem opravila poizvedbe ter da je tožnica po podatkih uradne evidence KDD lastnica več vrednostnih papirjev in sicer 38 delnic X., 74 delnic Y. ter 50 delnic Z. Navedeno dejstvo pa tudi po presoji sodišča potrjuje pravilnost ugotovitve tožene stranke, da je tožnica v vlogi navedla neresnične podatke o svojem premoženjskem stanju. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZBPP prosilec odgovarja za resničnost podatkov, ki jih navede v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči pod kazensko in premoženjsko odgovornostjo. Sankcije zaradi navajanja neresničnih podatkov določa peti odstavek istega člena. V takšnem primeru izda organ za brezplačno pravno pomoč ugotovitveno odločbo, prosilec pa nadaljnjih šest mesecev ne more ponovno zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Za nastop navedene pravne posledice zadošča že ugotovitev, da je prosilec v vlogi navajal neresnične podatke. Pri tem ni relevanten njegov subjektivni odnos oziroma namen oziroma ali je prosilec vedel, da podatki niso resnični. Glede na določbe 20. člena ZBPP tako sodišče ne more upoštevati tožničinih tožbenih ugovorov, saj ti za odločitev niso pravno relevantni. V zadevi tako ni pomembno, da je vrednost navedenih delnic zanemarljivo majhna, saj sankcija iz 20. člena ZBPP ni odvisna od višini premoženjske koristi. Sodišče tudi ni sledilo njenemu ugovorov, da ni vedela za navedene vrednostne papirje, saj gre za podatek, o katerem se vodi javna evidenca. Prav tako je od vsakega povprečno skrbnega posameznika pričakovati, da pozna svoje premoženje. Ker je v zadevi bistveno, da je tožnica zamolčala podatek o lastništvu vrednostnih papirjev, na odločitev tudi ne vpliva okoliščina, da bi tožnica glede na njeno premoženjsko stanje izpolnjevala finančni pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči. Po vsem navedenem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).