22. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Janeza Balantiča iz Kamnika, ki ga zastopa Alenka Reisner, odvetnica v Domžalah, na seji 22. marca 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje 1. točke 19. člena Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (Uradni list RS, št. 124/03 in 56/05) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudnik izpodbija 1. točko 19. člena Pravilnika o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev (v nadaljevanju Pravilnik) v delu, ki določa, da lahko opravlja osnovni izpit iz določene vrste tehničnega projektiranja pri Inženirski zbornici Slovenije (v nadaljevanju IZS) kandidat, ki ima visoko strokovno izobrazbo s področja tiste stroke, ki zagotavlja ustrezna znanja s področja tehničnega projektiranja in najmanj pet let delovnih izkušenj na področju tehničnega projektiranja po pridobljeni strokovni izobrazbi (druga alineja). Navaja, da je pred uveljavitvijo Pravilnika kot inženir od leta 1990 dalje izdeloval študije požarne varnosti. Leta 2004 naj bi končal visoko strokovno šolo in pridobil strokovni naslov diplomirani varnostni inženir. IZS naj bi zavrnila njegovo prijavo za opravljanje osnovnega strokovnega izpita iz tehničnega projektiranja s področja varnosti in zdravja pri delu, ker nima petih let delovnih izkušenj na področju tehničnega projektiranja po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi. Pobudnik zatrjuje, da je Pravilnik nenadoma določil kot pogoj za izdelovalce študij požarne varnosti opravljen strokovni izpit pri IZS, za pristop h kateremu je treba imeti visoko strokovno izobrazbo in pet let delovnih izkušenj po pridobljeni strokovni izobrazbi. S tem naj bi posegel v pridobljene pravice pobudnika in drugih oseb z višješolsko izobrazbo, ki so do uveljavitve Pravilnika lahko izdelovali študije požarne varnosti (155. člen Ustave) ter omejil že uveljavljeno konkurenco na področju izdelovanj študij požarne varnosti (74. člen Ustave). Navaja, da Pravilnik zanje ni določil prehodnega obdobja ali drugačnih pogojev delovnih izkušenj, da bi lahko opravili strokovni izpit in nadaljevali svoje delo. Neskladje izpodbijane določbe s 14. členom Ustave utemeljuje z navedbo, da niso v enakem položaju osebe, ki želijo opravljati dopolnilni in osnovni izpit, saj lahko osebe, ki imajo opravljen strokovni izpit po starih predpisih, pristopijo k dopolnilnemu izpitu takoj po pridobljeni visoki strokovni ali univerzitetni izobrazbi.

2.Na poziv Ustavnega sodišča je svoja stališča do navedb v pobudi poslala tudi IZS. Opozarja, da je bil pobudniku zavrnjen pristop k izpitu s področja varnosti in zdravja pri delu, ki nima nobene zveze s področjem požarne varnosti. Navaja, da se kot pogoj za pristop k izpitu upoštevajo samo izkušnje po pridobljeni univerzitetni oziroma visoki strokovni izobrazbi zato, ker posamezniki z višjo strokovno izobrazbo in tehniki ne morejo pridobiti pooblastila za odgovorno projektiranje. Meni, da lahko pobudnik v primeru, da je 30. 6. 2005 izpolnjeval pogoje za izdelovanje študij požarne varnosti na podlagi 8. in 18. člena Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 13/98 – v nadaljevanju Pravilnik o ŠPV/98), te študije izdeluje še naprej do 31. 12. 2010. Po navedenem datumu pa bo študije lahko izdeloval le, če bo imel opravljen strokovni izpit po Zakonu o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – ZGO-1) iz požarne varnosti, ustrezne delovne izkušnje in bo vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev.

B.

3.Glavni očitek pobudnika izpodbijani ureditvi je, da je nenadoma določila kot pogoj za izdelovalca študij požarne varnosti opravljen strokovni izpit pri IZS, pri čemer naj bi bilo k temu izpitu mogoče pristopiti šele po petih letih delovnih izkušenj po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi. Pobudnik navaja, da Pravilnik ne določa prehodnega obdobja ali drugačnih pogojev delovnih izkušenj za tiste posameznike, ki so kot inženirji pred njegovo uveljavitvijo lahko izdelovali študije požarne varnosti, kar po vsebini pomeni očitek o neskladju z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Ker se očitki pobudnika nanašajo na opravljanje strokovnega izpita iz požarne varnosti, je treba pri njihovi presoji upoštevati tudi predpise, ki so urejali in ki še urejajo področje požarne varnosti.

4.Pravilnik o ŠPV/98 je v 8. členu določal pogoje za izdelovalce študij. V skladu z navedeno določbo je lahko študijo po predpisih o graditvi objektov izdelalo projektivno podjetje, ki je bilo registrirano za dejavnost projektiranja in tehničnega svetovanja (v nadaljevanju izdelovalec študije) in ki si je pridobilo pooblastilo Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter je imelo najmanj eno osebo, ki je bila pri izdelovalcu študije odgovorna za izdelovanje študij (v nadaljevanju odgovorna oseba). Odgovorna oseba je morala imeti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) pridobljen strokovni naslov diplomirani inženir ustrezne tehnične ali naravoslovne smeri ali v RS nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo ustrezne visokošolske organizacije, opravljen strokovni izpit za projektiranje požarne varnosti, najmanj tri leta delovnih izkušenj in je morala biti vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS. V skladu z 12. členom Pravilnika o ŠPV/98 sta se kot strokovni izpit za projektiranje požarne varnosti štela opravljen strokovni izpit za projektanta požarne varnosti po programu, ki ga predpiše direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ali v Republiki Sloveniji nostrificirana v tujini pridobljena diploma za projektanta požarne varnosti.

5.V skladu z 18. členom Pravilnika o ŠPV/98 (prehodna določba) se je štelo, da je izpolnjeval izobrazbene pogoje za odgovornega izdelovalca študij tudi inženir z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj ter opravljenim strokovnim izpitom po predpisih o graditvi objektov in strokovnim izpitom v skladu s Pravilnikom o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 64/95). Navedena prehodna določba je omogočila posameznikom z višješolsko izobrazbo (inženirjem) in z desetimi leti delovnih izkušenj, ki so do začetka veljavnosti Pravilnika o ŠPV/98 lahko izdelovali elaborate varstva pred požarom, da so lahko še naprej nastopali kot odgovorne osebe pri izdelovalcu študij požarne varnosti.

6.S Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 72/01) je bil 12. člen spremenjen tako, da je določil, da se kot strokovni izpit za projektanta požarne varnosti šteje opravljen strokovni izpit za projektanta požarne varnosti po programu, izdelanem v skladu s Pravilnikom o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri IZS (Uradni list RS, št. 35/98 in 94/99).

7.Iz navedenega je razvidno, da ne drži pobudnikova trditev, da je šele izpodbijani pravilnik kot pogoj za izdelovalca študij požarne varnosti določil strokovni izpit pri IZS, temveč je bil ta pogoj predpisan že z novelo Pravilnika o ŠPV/98. Pobudnik je torej imel možnost oziroma dolžnost opravljati strokovni izpit že od septembra 2001 dalje. To pa hkrati pomeni, da od uveljavitve novele Pravilnika o ŠPV/98 nihče ni mogel pridobiti pooblastila za izdelovanje študij požarne varnosti, če ni imel opravljenega strokovnega izpita pri IZS.

8.Leta 2005 je bil sprejet nov Pravilnik o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05), ki je v 7. členu določil, da lahko izdela študijo požarne varnosti odgovorni projektant, ki ima opravljen strokovni izpit za izdelovanje študije po predpisih o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev in je vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS. Ker ta pravilnik med prehodnimi in končnimi določbami ni uredil položaja posameznikov z višješolsko izobrazbo in z desetimi leti delovnih izkušenj, ki so status pridobili na podlagi 18. člena Pravilnika o ŠPV/98, je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-202/05 z dne 15. 6. 2006 (Uradni list RS, št. 66/06) ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo. Zaradi uskladitve z navedeno odločbo Ustavnega sodišča je normodajalec sprejel Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06), v katerem je med drugim določil, da poleg odgovornih projektantov, ki imajo opravljen strokovni izpit za projektiranje požarne varnosti po predpisih o strokovnih izpitih s področja opravljanja inženirskih storitev in so vpisani v imenik pooblaščenih inženirjev pri IZS s pooblastilom za projektiranje požarne varnosti, do 31. 12. 2010 lahko izdeluje študije požarne varnosti tudi posameznik, ki je izpolnjeval pogoje za odgovorno osebo za izdelovanje študij požarne varnosti na podlagi 8. in 18. člena Pravilnika o ŠPV/98 (prvi odstavek 3. člena). To pomeni, da lahko inženirji, ki so do začetka uporabe Pravilnika o ŠPV (do 30. 6. 2005) izdelovali študije požarne varnosti na podlagi 18. člena Pravilnika o ŠPV/98, te študije izdelujejo še naprej do 31. 12. 2010. Kolikor pa inženirji na dan 30. 6. 2005 niso imeli pooblastila za izdelavo študij požarne varnosti, osnovni strokovni izpit pri IZS pa so v skladu z novelo Pravilnika o ŠPV/98 iz leta 2001 opravili, zanje velja, da lahko v primeru, če so medtem pridobili za eno stopnjo višjo izobrazbo, na podlagi prvega odstavka 61. člena Pravilnika opravljajo le dopolnilni izpit za odgovorno projektiranje, za pristop h kateremu pa so določeni blažji pogoji kot za pristop k osnovnemu izpitu (19. in 20. člen Pravilnika). Pri vpisu v imenik pri IZS, na podlagi katerega se pridobi pooblastilo za odgovorno projektiranje (v obravnavanem primeru pooblastilo za izdelovanje študij požarne varnosti), pa se jim v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) kot delovne izkušnje upošteva obdobje od izdaje pooblastila za odgovorno osebo za izdelovanje študij požarne varnosti po Pravilniku o ŠPV/98. Iz navedenega je razvidno, da so predpisi s področja požarne varnosti določili prehodno obdobje za tiste posameznike, ki so kot inženirji izdelovali študije požarne varnosti pred njegovo uveljavitvijo. Zato je očitno neutemeljen očitek pobudnika, da bi moral to urediti izpodbijani pravilnik oziroma da je izpodbijani pravilnik zato, ker tega ne ureja, v neskladju z 2. členom Ustave.

9.Pobudnik utemeljuje neskladje s 74. členom Ustave z navedbo, da naj bi mu bilo zaradi izpodbijane določbe onemogočeno nadaljnje opravljanje dejavnosti v družbi, katere lastnik je, kar naj bi povzročilo omejitev že uveljavljene konkurence na področju opravljanja te dejavnosti. S tem očitkom pobudnik smiselno zatrjuje neskladje s tretjim odstavkom 74. člena Ustave, ki določa, da so prepovedana dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco. Varstvo konkurence po tretjem odstavku 74. člena Ustave ne vsebuje varstva tržnega položaja gospodarskega subjekta na trgu, temveč svoboden trg, kjer subjekti prosto vstopajo in izstopajo na trg in kjer morebitne omejitve zadevajo ob enakih pogojih vse udeležence, kjer subjekti sami oblikujejo tržna razmerja, svobodno izbirajo in uporabljajo sredstva za izboljšanje tržnega položaja in kjer so hkrati prepovedana nepoštena in omejevalna dejanja pri oblikovanju tržnih razmerij (tako Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-280/05 z dne 18. 1. 2007, Uradni list RS, št. 10/07). To pa je v navedenem primeru zagotovljeno, saj morajo vsi posamezniki, ki želijo izdelovati študije požarne varnosti, izpolnjevati enake pogoje. Zato je očitek o neskladju izpodbijane ureditve s tretjim odstavkom 74. člena očitno neutemeljen.

10.Pobudnik zatrjuje tudi neskladje s 155. členom Ustave, ker naj bi izpodbijana določba posegla v že pridobljene pravice posameznikov z višješolsko izobrazbo, da izdelujejo študije požarne varnosti. Ta ustavna določba, razen pod pogoji iz drugega odstavka, prepoveduje povratni učinek pravnih aktov. Predpis učinkuje povratno tedaj, ko je za začetek njegove uporabe določen trenutek pred njegovo uveljavitvijo. S tem predpis poseže v pravne položaje ali pravna dejstva, ki so bila zaključena v času veljavnosti prejšnje pravne norme (odločba št. U-I-112/95 z dne 8. 5. 1997, Uradni list RS, št. 34/97 in OdlUS VI, 57). V primeru druge alineje 1. točke 19. člena Pravilnika ne gre za takšno določbo, saj je Pravilnik začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (67. člen Pravilnika). Zato je očitek o neskladju s 155. členom Ustave očitno neutemeljen.

11.Očitek o neskladju izpodbijane določbe z drugim odstavkom 14. člena Ustave (načelo enakosti pred zakonom) pobudnik utemeljuje z navedbo, da niso v enakem položaju osebe, ki želijo opravljati dopolnilni in osnovni izpit, saj naj bi bilo mogoče pristopiti k dopolnilnemu izpitu takoj po pridobljeni visoki strokovni ali univerzitetni izobrazbi. Opravljanja dopolnilnega izpita ni mogoče primerjati z opravljanjem strokovnega izpita. Osnovni izpit obsega splošni in posebni del (8. člen Pravilnika), dopolnilni izpit pa samo posebni del in ga lahko opravljajo le tisti posamezniki, ki so že opravili osnovni izpit. Zato je razumljivo, da so tudi pogoji za pristop k tema dvema vrstama izpitov določeni različno. Glede na navedeno je očitek o neskladju izpodbijane določbe z drugim odstavkom 14. člena Ustave neutemeljen.

12.Ustavno sodišče je zato pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj

[1]S Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 72/01) je bil 18. člen spremenjen tako, da se je glasil: "Šteje se, da izpolnjuje pogoj iz 1. točke 8. člena tega pravilnika tudi inženir z najmanj desetimi leti delovnih izkušenj kot projektant požarne varnosti, če je izpolnjeval ta pogoj pred uveljavitvijo tega pravilnika."

[2]Do sprejetja Pravilnika o ŠPV/98 so se na področju požarne varnosti na podlagi Pravilnika o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list št. SRS, št. 40/89) izdelovali elaborati varstva pred požarom kot obvezni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (11. člen). Pogoji za izdelovanje elaboratov požarne varnosti in njihova vsebina niso bili predpisani.

[3]Edino izjemo je omogočal tretji odstavek 16. člena Pravilnika o ŠPV/98 (prehodna določba), po kateri so lahko pravne in fizične osebe, ki so z dnem uveljavitve tega pravilnika že izdelovale elaborate varstva pred požarom, pridobile pooblastilo za izdelavo študiju požarne varnosti za največ eno leto, če so imele zaposlenega najmanj enega delavca z višjo izobrazbo ustrezne tehnične stroke, opravljenim strokovnim izpitom iz varstva pred požarom v skladu s Pravilnikom o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 64/95) ter najmanj pet let delovnih izkušenj pri izdelavi varstva pred požarom.

[4]Ker je v preambuli Pravilnika navedeno, da se Pravilnik sprejema za izvajanje ZGO-1, je pojem odgovornega projektanta v izpodbijani določbi mogoče razumeti v smislu odgovornega projektanta po 45. členu ZGO-1. V skladu z drugim odstavkom 45. člena ZGO-1 je odgovorni projektant lahko posameznik, ki je pri pristojni poklicni zbornici vpisan v ustrezni imenik in ima po končanem študiju za pridobitev univerzitetne izobrazbe najmanj pet let delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za zahtevni objekt, oziroma najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju projektantskih storitev, če nastopa kot odgovorni projektant načrta za manj zahtevni oziroma enostavni objekt, po končanem študiju za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa najmanj sedem let pri zahtevnih objektih in najmanj pet let pri manj zahtevnih in enostavnih objektih.

Drugi odstavek 155. člena Ustave določa:

[5]"Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice".