Jedro

Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje sklep o zaslišanju priče razveljavilo z obrazložitvijo, da to ni potrebno, ker je "tožeča stranka z vlogo po prvem naroku dodatno pojasnila določena dejstva" in da po tem naroku ni bila vložena nobena pripravljalna vloga. Kot je zapisalo v 14. točki obrazložitve, je sodišče prve stopnje dokazni sklep v zvezi z zaslišanjem priče razveljavilo, ker je (naknadno) ocenilo, da zaslišanje navedene priče ni potrebno, saj je tožeča stranka (očitno že prej, tekom postopka) predložila dokazne listine, iz katerih izhaja, kaj točno je naročila tožena stranka in da je nato ta naročila tudi potrdila v potrditvah naročil. Sodišče ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep (287. člen ZPP). To pomeni, da zgolj zaradi tega, ker je bil narok dne 13.7.2021 preložen zaradi zaslišanje priče, kar v nadaljevanju postopka ni bilo izvedeno, ni bila podana nobena kršitev, še najmanj absolutno bistvena kršitev določb postopka.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je očitno (po oceni višjega sodišča povsem pravilno) ocenilo, da izvedba tega dokaza za odločitev ni potrebna, saj tožena stranka za zaslišanje predlagane priče ni postavila ustreznih trditev, ki bi jih s predlagano pričo dokazovala. V novem dokaznem sklepu je navedlo, da je vpogledalo in prebralo vse dokazne listine tožeče stranke, tožena stranka pa listinske dokumentacije ni predložila. Zaslišanja predlaganih zakonitih zastopnikov in prič ni izvedlo, saj je odločilna dejstva ugotovilo že iz listinskih dokazov (drugi odstavek 287. člena ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje: (I.) toženi stranki naložilo plačilo zneska 25.047,53 EUR s pripadki, (II.) ugotovilo, da v pobot ugovarjana terjatev tožene stranke do tožeče stranke na plačilo 11.500,00 EUR ne obstoji ter (III.) toženi stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 2.243,48 EUR.

2. Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev ter priglasila pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnica navaja, da je sodišče prve stopnje na naroku dne 13.7.2021 sprejelo dokazni sklep, s katerim je zaradi dokazovanja dejstva, da je tožena stranka dobavila vrata in podboje napačnih dimenzij, da je napake pravilno in pravočasno grajala ter o višini stroškov predelave vrat dopustilo zaslišanje priče B. S., katerega zaslišanje je predlagala tožena stranka. Pred narokom je priča zbolela, pooblaščenca obeh pravdnih strank pa sta soglasno predlagala preložitev naroka. Sodišče prve stopnje je ne glede na to narok 16.9.2021 opravilo brez prisotnosti pravdnih strank. Sklep o zaslišanju prej navedene priče pa je na tem naroku razveljavilo.

6. Niso utemeljeni pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje sklep o zaslišanju priče razveljavilo z obrazložitvijo, da to ni potrebno, ker je „tožeča stranka z vlogo po prvem naroku dodatno pojasnila določena dejstva“ in da po tem naroku ni bila vložena nobena pripravljalna vloga. Kot je zapisalo v 14. točki obrazložitve, je sodišče prve stopnje dokazni sklep v zvezi z zaslišanjem priče razveljavilo, ker je (naknadno) ocenilo, da zaslišanje navedene priče ni potrebno, saj je tožeča stranka (očitno že prej, tekom postopka) predložila dokazne listine, iz katerih izhaja, kaj točno je naročila tožena stranka in da je nato ta naročila tudi potrdila v potrditvah naročil. Sodišče ni vezano na svoj prejšnji dokazni sklep (287. člen ZPP). To pomeni, da zgolj zaradi tega, ker je bil narok dne 13.7.2021 preložen zaradi zaslišanje priče, kar v nadaljevanju postopka ni bilo izvedeno, ni bila podana nobena kršitev, še najmanj absolutno bistvena kršitev določb postopka.

7. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je očitno (po oceni višjega sodišča povsem pravilno) ocenilo, da izvedba tega dokaza za odločitev ni potrebna, saj tožena stranka za zaslišanje predlagane priče ni postavila ustreznih trditev, ki bi jih s predlagano pričo dokazovala. V novem dokaznem sklepu je navedlo, da je vpogledalo in prebralo vse dokazne listine tožeče stranke, tožena stranka pa listinske dokumentacije ni predložila. Zaslišanja predlaganih zakonitih zastopnikov in prič ni izvedlo, saj je odločilna dejstva ugotovilo že iz listinskih dokazov (2. odstavek 287. člena ZPP).

8. V primeru zavrnjenih pritožnikovih dokaznih predlogov gre za vprašanje uporabe sodnikovega pooblastila glede izvedbe dokazov (2. odstavek 213. člena ZPP) in vprašanje dokazne ocene izvedenih dokazov (8. člen ZPP). Sodišče ima pravico in dolžnost, da najprej izvrši izbor dejstev, ki se bodo dokazovala, in dokazov, s katerimi se bodo ta dejstva dokazovala (načelo proste presoje dokazov v širšem smislu). Po oceni višjega sodišča je v izpodbijani sodbi odločeno v skladu s prej navedenim načelom, ki omogoča tudi realizacijo racionalnosti in ekonomičnosti postopka. Pravdna stranka nima pravice do izvedbe prav vseh dokazov, ki jih predlaga; če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso odločilna, ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati.

9. Glede na navedeno za odločitev niso pomembne pritožbene trditve o opravičeni odsotnosti priče in o predlogu obeh pooblaščencev za preložitev naroka, razpisanega za 16.9.2021. 10. Zavrnitev dokaznega predloga sama po sebi ne predstavlja kršitve pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Navedeno ustavno jamstvo stranki namreč ne zagotavlja pravice do izvedbe vseh dokazov, ki jih je predlagala. Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP), kar je sodišče prve stopnje tudi storilo.

11. Zaradi navedenega tudi niso utemeljeni pritožbeni očitki, da naj bi sodišče prve stopnje z opustitvijo izvajanja dokaza z zaslišanjem priče kršilo pravico tožene stranke do izjave (in s tem 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP).

12. Pritožnica obrazložitvi sodišča prve stopnje v zvezi z ugoditvijo zahtevku in zavrnitvijo pobotnega ugovora niti ne oporeka, višje sodišče pa ne glede na to ugotavlja, da je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožeča stranka predložila listine (A1 do A63), iz katerih izhaja, kaj točno je tožena stranka naročila in nato ta naročila tudi potrdila v potrditvah naročil (v računih so zaračunane postavke, ki jih je tožena stranka v potrditvah naročil potrdila kot pravilne, iz delavniškega načrta pa izhaja, da je tožeča stranka izdelala tisto, kar je tožena stranka naročila). Tožena stranka pa ni dokazala, da je naročila drugačne dimenzije oziroma, da je šlo za drugačno naročilo. Česa takšnega sploh ni zatrjevala, prav tako tudi ne, da je reklamirala točno določene napake. Navedla je sicer, da je reklamacija bila, vendar pa ni navedla, ne komu na strani tožeče stranke je bila podana ne kaj od naročenega ni bilo izvedeno skladno z njenimi naročili. Višje sodišče ugotavlja, da je so takšne ugotovitve sodišča prve stopnje skladne s podatki v spisu.

13. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo tudi pobotni ugovor tožene stranke, saj ta ni dokazala, da je tožeča stranka dobavila drugačne blago od naročenega, tožena stranka ni predložila nobenega dokaza, koliko naj bi znašali stroški sanacije napak in ni predložila nobenih dokazov glede pogodbene kazni.

14. Ker pritožba ni utemeljena, jo je višje sodišče zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP), potem ko je sodba uspešno prestala tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pri tem je višje sodišče odgovorilo zgolj na navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Stroške odgovora na pritožbo pa krije sama tožeča stranka, saj ti stroški za pritožbeni postopek niso bili potrebni (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).