Jedro

Prisilno zdravljenje na podlagi določbe 39. člena ZDZdr je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadenim sklepom udeleženki A. A. v celoti omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (prvi odstavek izreka sklepa), nato pa odločilo, da se zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom U. za udeleženko A. A. podaljša za čas dveh mesecev, to je najdalj do 4. 1. 2017. 2. Zoper sklep se je v roku pritožila udeleženka A. A. Navaja, da ni privolila v zdravljenje. Tudi ni ogrožala zdravja drugih oseb, pač pa so drugi ogrožali njo in ji naredili tudi več škode na stanovanju. Vrgla je kozarec, a so ostali metali več in motili nočni mir. Nima balkona, niti ne meče stvari dol. Vse okoli stanovanja smrdi. Izklopili so ji elektriko. Za sina je urejala na sodišču kot zahteva zakon.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico na oddelek pod posebnim nadzorom brez njene privolitve v nujnem primeru pomeni poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine te osebe, zlasti v pravico do osebne svobode, pravico do varstva duševne integritete in pravico do prostovoljnega zdravljenja (člen 19, 35 in tretji odstavek 51. člena Ustave RS). Ustava pa dopušča, da zakon določi izjeme od načela prostovoljnega zdravljenja. Gre za primere, ko država nadomesti odločitev osebe o zdravljenju, če zaradi duševne bolezni oziroma duševne motnje ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju. Hkrati pa mora biti zdravljenje nujno potrebno zaradi varstva njenega življenja, zdravja ali premoženja oziroma življenja, zdravja ali premoženja drugih.

5. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji za prisilno zdravljenje na podlagi določbe 39. člena ZDZdr, ko je takšno zdravljenje dopustno, če so izpolnjeni naslednji pogoji: če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je navedeno ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (npr. zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).

6. Udeleženka je bila sprejeta na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih na oddelek pod posebnim nadzorom 19. 10. 2016. Sodišče je s sklepom z dne 21. 10. 2016, ki je postal pravnomočen dne 3. 11. 2016 odločilo, da se udeleženka zadrži na zdravljenju do vključno 4. 11. 2016. Ker se stanje udeleženke ni izboljšalo, je sodišče odločilo o podaljšanju pridržanja.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja udeleženke ter predvsem na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrične stroke ugotovilo, da so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji za zdravljenje udeleženke tega postopka na zaprtem oddelku psihiatrične ustanove. Tako kot prvostopno sodišče tudi pritožbeno sodišče oceno izvedenke sprejema. Izvedenka je na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije in na podlagi kliničnega pregleda udeleženke same pojasnila, da je pri udeleženki še vedno prisotna duševna motnja in sicer psihoza z nanašalnimi in preganjalnimi blodnjami ter miselni upad z motnjami spomina in s prisotnimi nepravimi spomini. Zaradi tega je njena sposobnost presoje realnosti in obvladovanja svojega ravnanja hudo motena. Po dveh tednih zdravljenja z zdravili je stanje kot ob sprejemu v bolnico. Potrebni so še drugi diagnostični postopki, samo zdravljenje pa bo trajalo dalj časa. Udeleženka sama bo z zdravljenjem takoj prekinila, v posledici bi ponovno ogrožala druge in tudi povzročala večjo materialno škodo (metanje predmetov z okna, s petega nadstropja, ki bi ogrožalo mimoidoče, puščanje odprte vode, kar bi povzročilo poplavo stanovanja).

8. V pritožbi udeleženka pove oziroma ponavlja to, kar je povedala izvedenki, da je vrgla stekleni kozarec skozi okno. To svoje dejanje v nadaljevanju minimalizira, obenem pa obtožuje druge, da mečejo stvari in da so ji povzročili škodo. Glede na ugotovitve in zaključke, ki jih je podala izvedenka so opisana ravnanja in obtoževanja udeleženke posledica nanašalnih in preganjalnih blodenj. Udeleženka je do svojega stanja nekritična, hudo je motena njena sposobnost presoje realnosti in obvladovanja svojega ravnanja. V posledici obstoji realna grožnja, da bi v primeru nezdravljenja ogrožala zdravje drugih ali povzročala večjo škodo sebi ali drugim.

9. Po povedanem je slediti odločitvi prvega sodišča, ki je udeleženki zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom U. podaljšalo za čas dveh mesecev, to je najdalj do 4. 1. 2017. 10. Ker je pritožba neutemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter prvega odstavka 30. člena ZDZdr.