Jedro

Tožnik se je kot študent prijavil na oglas prostega začasnega oziroma občasnega dela. Za delo ni bil izbran. S tožbo je uveljavljal odškodninski (denarni) zahtevek, navedel je, da je bil diskriminatorno obravnavan. Stališče sodišča prve stopnje, da tožnik, ki študentskega dela (še) ni opravljal, ampak se je zanj "samo zanimal", ne uživa sodnega varstva, je zmotno. To, da sodno varstvo (način uveljavljanja sodnega varstva) za "kandidata za študentsko delo" ni posebej predpisano v 200. členu ZDR-1, še ne pomeni, da sodnega varstva ni.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo z dne 7. 11. 2019. 2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Navaja, da je namen 200. člena ZDR-1 v varstvu pred diskriminacijo, tako za delavce kot kandidate. Posebej je poudarjena enaka obravnava glede na spol (27. člen ZDR-1). Določbe, ki prepovedujejo diskriminacijo delavcev, se po analogiji uporabljajo za študente. Študentsko delo je odvisno delo, ima elemente delovnega razmerja. Diskriminacija je prepovedana pri zaposlovanju, ne le v času delovnega razmerja. Objava prostega delovnega mesta mora biti spolno nevtralna. Objava, kjer se išče delavca določenega spola (ženskega), je očitno diskriminatorna. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo prereka tožnikove navedbe. Navaja, da za študentsko delo ni predpisana obveznost objave. Tožnik se na prosto delovno mesto ni prijavil oziroma je njegova prijava neresna. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da nima sodnega varstva. Sodno varstvo bi imel, če bi študentsko delo dejansko opravljal. Toženec tožnika ni diskriminatorno obravnaval niti ni tožnik utrpel nobene škode. Toženec pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov. V skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s 366. členom ZPP je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožnik se je kot študent prijavil na oglas prostega začasnega oziroma občasnega dela. Za delo ni bil izbran. S tožbo je uveljavljal odškodninski (denarni) zahtevek, navedel je, da je bil diskriminatorno obravnavan. Stališče sodišča prve stopnje, da tožnik, ki študentskega dela (še) ni opravljal, ampak se je zanj „samo zanimal“, ne uživa sodnega varstva, je zmotno. To, da sodno varstvo (način uveljavljanja sodnega varstva) za „kandidata za študentsko delo“ ni posebej predpisano v 200. členu ZDR-1, še ne pomeni, da sodnega varstva ni.

7. Določba 211. člena ZDR-1, citirana v izpodbijanem sklepu, ureja delo otrok, mlajših od 15 let, dijakov in študentov. Gre za materialnopravno določbo, ki v sedmem odstavku odkazuje na uporabo določb tega zakona o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti. Ni je mogoče razumeti na način, da „kandidati za študentsko delo“ niso varovani pred diskriminacijo niti je skupaj z določbo petega odstavka 200. člena ZDR-1, ki ureja sodno varstvo kandidata, ni mogoče ozko tolmačiti, kot jo je sodišče prve stopnje, ki je tožniku odreklo sodno varstvo.

8. Ne nazadnje je sodno (pravno) varstvo osebe, ki meni, da je bila ali je diskriminirana, predvideno v Zakonu o varstvu pred diskriminacijo (ZVarD; Ur. l. RS, št. 33/2016 in nadalj.; členi 39-41), pri čemer je treba vprašanje stvarne pristojnosti ločiti od vprašanje dopustnosti sodnega varstva. Sodišče prve stopnje je sicer glede tega zmotno štelo, da ne gre za individualni delovni spor po točki e prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.; o opravljanju del otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov).

9. Pritožbeno sodišče je ugodilo pritožbi tožnika in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo neutemeljeno zavrglo, razveljavilo ter zadevo vrnilo v nov postopek.

10. Odločitev, da se stroški pritožbenega postopka pridržijo za končno odločbo, temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.