Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri, česar tožnica ni zatrjevala. Ker toženka ni odobrila pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena, tožnica pa bi lahko zgolj zahtevala povrnitev škode od tistega, ki je pogodbo kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolžna vedeti, da ta ni imel pooblastila.
I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 132375/2013 z dne 22. 8. 2013 v 1. in 3. odstavku izreka v celoti razveljavi ter je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti 279,96 EUR stroškov pravdnega postopka, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi."
II. Tožeča stranka mora toženi stranki v 8 dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v višini 374,22 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je ugovoru toženke delno ugodilo (I. točka izreka) in sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 132375/2013 z dne 22. 8. 2013 vzdržalo v 1. in 3. odstavku izreka v veljavi tako, da je toženki v roku 8 dni naložilo v plačilo glavnico v znesku 1.508,76 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov dalje do plačila ter izvršilne stroške v znesku 30,26 EUR s pripadajočimi obrestmi (II. točka izreka). Citirani sklep o izvršbi je v prvem in tretjem odstavku izreka razveljavilo v delu, s katerim je bilo toženki naloženo plačilo glavnice v znesku 685,26 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov dalje do plačila in dela izvršilnih stroškov v znesku 13,74 EUR ter v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (III. točka izreka). Toženki je naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožnice v višini 6,10 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).
2. Zoper navedeno sodbo je iz vseh pritožbenih razlogov vložila pritožbo toženka in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Priglasila je pritožbene stroške.
3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. V tem gospodarskem sporu gre za spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR (prvi odstavek 495. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopkih v sporu majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).
6. Tožnica je zahtevala plačilo računov za opravljene računovodske storitve v obdobju od marca 2012 do maja 2013 v skupni višini 2.549,60 EUR.
7. Pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da so neresnične pritožbene navedbe, da tožnica ni zadostila zakonski zahtevi popolne vloge, ker naj bi zgolj povzela poziv sodišča na dopolnitev tožbe in priložila dokaze brez navedbe dejstev, zaradi česar naj bi šlo za nepopoln, prazen tožbeni zahtevek in nedovoljene informativne dokaze. Tožnica je namreč že v ugovoru na sklep (list. št. 32)(1) podala ustrezne trditve za popolnost dopolnitve tožbe in pojasnila, da je opravljala storitve skladno s pogodbo o računovodenju in oddala vse potrebne izkaze. Za navedene trditve pa je v dopolnitvi tožbe predložila ustrezne dokaze, zato so pritožbeni očitki, da gre za informativne dokaze neosnovani.
8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katera je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da: 1) zakonita zastopnica toženke osebno ni podpisala Pogodbe o opravljanju storitev računovodenja št. 24/2012 z dne 15. 3. 2012 (A5), 2) da je zakonita zastopnica toženke v pooblastilu z dne 6. 1. 2013 (v prilogi C3) A. A. imenovala za zastopnika v podjetju B. d. o. o., pri odsvojitvi družbe v celoti, zato mu je dodelila pravico, da v njenem imenu podpiše pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev, zapisnik edinega družbenika ali novo družbeno pogodbo, čistopis akta o ustanovitvi d. o. o., izjavo po drugem odstavku 255. člena ZGD-1 in o nelastništvu (3. odstavek 27. člena ZSReg-B), sklep o spremembi naslova, o imenovanja zastopnika ter izvaja vse, kar je povezano z izpolnitvijo obveznosti v skladu s tem dokumentom, 3) da je A. A. sklenil Pogodbo o opravljanju storitev računovodenja s tožnico in jo pooblastil za oddajo obračuna davka za leto 2012 (A26 in A28), 4) da so bile zaračunane storitve v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 opravljene, vključno z oddajo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb.
9. Pritožnica s trditvami, da je bil podpis zakonite zastopnice toženke ponarejen, ne more uspeti, saj je že prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da zakonita zastopnica toženke pogodbe osebno sploh ni podpisala. V zvezi s tem tudi sklicevanje na 5. točko obrazložitve izpodbijane sodbe (iz katere izhaja, da je podpis ponarejen) ne more pripeljati do drugačne odločitve, saj gre zgolj za povzetek ugovorov toženke in ne za s strani prvostopenjskega sodišča ugotovljeno dejansko stanje. Pritožba s trditvami, da se je pooblaščenec podpisal s pooblastiteljevim imenom in da pooblastilno razmerje na pogodbi ni bilo notificirano, uveljavlja zmotno ugotovljeno dejansko stanje, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog (prvi odstavek 458. člena ZPP).
10. Vendar pritožnica utemeljeno nasprotuje obstoju pooblastila za podpis pogodbe o računovodenju oziroma pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno razlagalo vsebino pooblastila in obseg pooblastila napačno razširilo tudi na sklepanje pogodbe o opravljanju storitev računovodenja, kar v pooblastilu ni bilo navedeno. S tem, ko je prvostopenjsko sodišče razširilo pooblastilo (v prilogi C3) tudi na sklenitev Pogodbe o opravljanju storitev računovodenja, kljub temu, da je v njem izrecno navedeno zgolj to, da zakonita zastopnica tretjega pooblašča "za svojega zastopnika v podjetju B. d. o. o., pri odsvojitvi družbe v celoti(2) ", je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Pri razlagi vsebine pogodbe (pooblastila) gre namreč za uporabo materialnega (pogodbenega) prava, medtem ko gre pri ugotavljanju vsebine pogodbe (pooblastila) za ugotavljanje dejanskega stanja(3). Ker A. A. ni imel pooblastila za sklenitev pogodbe o računovodenju v imenu toženke(4), slednja ni zavezana k plačilu računov na njeni podlagi. Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri (prvi odstavek 73. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ), česar tožnica ni zatrjevala. Ker toženka ni odobrila pogodbe, se šteje, da pogodba sploh ni bila sklenjena, tožnica pa bi lahko zgolj zahtevala povrnitev škode od tistega, ki je pogodbo kot pooblaščenec brez pooblastila sklenil, če ob sklenitvi pogodbe ni vedela in ni bila dolžna vedeti, da ta ni imel pooblastila (tretji in četrti odstavek 73. člena OZ).
11. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da A. A. ni imel pooblastila za sklenitev Pogodbe o opravljanju storitev računovodenja v imenu toženke, na podlagi katere tožnica zahteva plačilo računov, je pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrnilo kot izhaja iz izreka te sodbe (5. točka 358. člena ZPP).
12. Zaradi spremembe sodbe je moralo pritožbeno sodišče na novo odločiti o stroških celotnega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Tožnica je s svojim zahtevkom v celoti propadla, zato mora toženki v roku 8 dni povrniti stroške postopka za postopek pred sodiščem prve in druge stopnje (prvi odstavek 154. člena ZPP).
13. Toženka sicer pravdnih stroškov pred sodiščem prve stopnje ni priglasila. Vendar ker pritožbeno sodišče ni smelo odločiti v škodo toženke, ki se je pritožila sama (359. člen ZPP), je kljub temu priznalo pravdne stroške, kot so bili priznani v prvostopenjski sodbi. Pritožbeno sodišče je toženki za postopek pred sodiščem prve stopnje skladno z 12. točko izpodbijane sodbe priznalo 55,00 EUR stroškov takse za ugovor zoper sklep o izvršbi, 112,48 EUR pričnine za D. D. in stroške prihoda pooblaščenca toženke iz Izole na glavno obravnavo v Litijo v znesku 112,58 EUR, skupaj torej 279,96 EUR. Ker toženka stroškov prihoda na glavno obravnavo, ki jih uveljavlja v pritožbi, v teku prvostopenjskega postopka ni priglasila, pritožbeno sodišče teh stroškov ni priznalo (163. člen ZPP).
14. Za pritožbeni postopek pa je priznalo nagrado za postopek v višini 139,20 EUR (tar. št. 3210)(5) in materialne izdatke v višini 20,00 EUR (tar. št. 6002), kar povečano za 22% DDV znaša 194,22 EUR. Stroški pritožbenega postopka (skupaj s sodno takso v višini 180,00 EUR) tako znašajo 374,22 EUR. V primeru zamude je toženka dolžna toženi stranki tudi zakonske zamudne obresti, ki tečejo od poteka 8 dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila (prvi odstavek 378. člena OZ).
Op. št. (1): ki je bil toženki vročen kot priloga k dopolnitvi tožbe (glej list. št. 39 in prilogo A30) Op. št. (2): in mu dodelila pravico podpisati pogodbo o odsvojitvi poslovnih deležev, zapisnik edinega družbenika ali novo družbeno pogodbo, čistopis akta o ustanovitvi d. o. o., izjavo po drugem odstavku 255. člena ZGD-1 in o nelastništvu (3. odstavek 27. člena ZSReg-B), sklep o spremembi naslova, o imenovanja zastopnika ter izvajati vse, kar je povezano z izpolnitvijo obveznosti v skladu s tem dokumentom Op. št. (3): tako tudi VSRS Sklep III Ips 90/2003 z dne 16. 11. 2004 in F. Testen, Razlikovanje pravnih in dejanskih vprašanj pri razlagi pogodb, III. dnevi civilnega prava, Zbornik inštituta za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 69 – 79. Op. št. (4): navedeno tudi ne izhaja niti iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, niti iz pooblastila v prilogi C3 Op. št. (5): ob upoštevanju pritožbene vrednosti spornega predmeta 1.508,76 EUR, kjer znaša količnik 87 EUR