12. 4. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Igorja Vojvode in Lojzeta Zadnikarja iz Ljubljane na seji 12. aprila 2007

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje prvega odstavka 4. člena Odloka o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 115/03 in 103/05) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnika izpodbijata drugo alinejo prvega odstavka 4. člena Odloka o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena (v nadaljevanju Odlok), ki določa prepoved potapljanja z avtonomno potapljaško opremo, razen ob predhodnem soglasju Ministrstva za kulturo, v reko Ljubljanico in njen pritok reko Ljubijo od cestnega mostu na Vrhniki do Špice v Ljubljani. Zatrjujeta neskladje s 14. členom Ustave, ker naj bi ju prepoved postavljala v diskriminacijski položaj v primerjavi z drugimi športniki, katerih dejavnost je vezana na svet reke Ljubljanice in ki se lahko na njim lasten način v tem okolju še vedno rekreirajo (kajakaši, ribiči, lovci). Zaradi prepovedi potapljanja naj bi bila prav tako v neenakopravnem položaju z državljani, ki se lahko nemoteno gibljejo po območjih, ki so razglašena za kulturne spomenike državnega pomena, saj naj tam gibanje ne bi bilo omejeno. Svoj pravni interes utemeljujeta z navedbami, da sta športna potapljača, ki se že vrsto let potapljata v reki Ljubljanici.

2.Navedbe pobudnikov, da jih izpodbijana ureditev postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z drugimi športniki, katerih dejavnost je vezana na svet reke Ljubljanice, in v neenakopraven položaj v primerjavi z državljani, ki se lahko nemoteno gibljejo po območjih, ki so razglašena za kulturne spomenike državnega pomena, po vsebini pomenijo očitek o neskladju izpodbijane določbe z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Vendar načela enakosti in zagotavljanja enakega obravnavanja ni mogoče pojmovati kot enostavne splošne enakosti vseh. Do neskladja s tem načelom bi prišlo, če bi predpis enaka dejanska stanja urejal različno. Ker se športne aktivnosti, ki jih navajata pobudnika (ribištvo, kajakaštvo, lovstvo, rekreiranje po kopnem), glede na vrsto okolja, v katerem se izvajajo, razlikujejo od potapljanja z avtonomno potapljaško opremo, gre za različne položaje. Zato so očitki pobudnikov o neskladju izpodbijane določbe z načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave neutemeljeni. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane podzakonske določbe zavrnilo.

3.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – ZUstS) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik dr. Janez Čebulj