Jedro

Tudi v primeru, da bi bilo soglasje za neposredno izvršljivost zapisano že v kreditni pogodbi, ki je bila sestavljena pred sestavo notarskega zapisa, to ne bi imelo nikakršnega pravnega učinka, saj mora biti clausula exequendi vsebovana v notarskem zapisu, da ima pravno moč.

Določba 168. člena ZIZ izvršilnemu sodišču ne nalaga dolžnosti, da vzpostavi vpis v zemljiško knjigo še nevpisane nepremičnine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžniki sami krijejo stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi.

2. Dolžniki so se zoper sklep pritožili iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ.

6. Ni utemeljena pritožbena navedba, da notarski zapis, ki je v tej zadevi izvršilna podlaga, ni izvršilni naslov. Pritožniki to utemeljujejo z navedbo, da kreditna pogodba, na podlagi katere dolžniki dolgujejo, ni v celoti povzeta v notarskem zapisu, niti ni k notarskemu zapisu priložena, ampak se na mestih notarski zapis nanjo le sklicuje. K sklepu o izvršbi priložen notarski zapis tako ni primeren izvršilni naslov, zato na njegovi podlagi izvršbe upnik ne more zahtevati. Višje sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje, da notarski zapis notarke N. N. SV 60/2011 z dne 27. 1. 2011 predstavlja veljaven izvršilni naslov za izterjavo v tem postopku, skladno z določbo 2. točke 17. člena ZIZ(1) in določbo prvega odstavka 20a. člena ZIZ(2). Sodišče prve stopnje je povzelo vsebino notarskega zapisa (na primer 3., 4., 6. točko) in razlagalo, da iz 7. točke notarskega sporazuma izhaja izrecno soglasje vseh treh dolžnikov za neposredno izvršljivost. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je v 11. točki notarskega sporazuma tudi jasno navedeno, da sta zasebni listini (kreditna pogodba in aneks) z notarskim zapisom spojeni na predpisan način in postaneta njegov sestavni del (torej glede vseh obveznosti). Take dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in nanje uporabljeno materialno pravo so pravilne, zaradi odgovora na pritožbo pa višje sodišče dodaja še naslednje.

7. Pritožba nima prav, ko pravi, da notarski zapis SV 60/2011 ne predstavlja veljavnega izvršilnega naslova. Kreditna pogodba in pripadajoči aneks sta sta sestavni del notarskega zapisa, kar je ugotovilo že sodišče prve stopnje in kar dejansko izhaja iz četrtega odstavka točke enajstič notarskega zapisa (stran 8 notarskega zapisa). Iz pregleda predmetnega notarskega zapisa, ki je bil sestavljen 27. 1. 2011, izhaja, da se nanaša na obveznost po kreditni pogodbi, le-ta pa je bila, kot nadalje izhaja iz notarskega zapisa, sestavljena 15. 7. 2010 (glej strani 2 do 6 notarskega zapisa). Iz omenjenega teksta izhaja, da gre v tem primeru za kreditno pogodbo, čeprav v naslovu posel ni imenovan (saj v sodišču predloženi fotokopiji notarskega zapisa ne), vendar pa je iz vsebine kreditne pogodbe (na primer 2. člen, 3. člen) jasno, da gre za pogodbo, ki po vsebini vsebuje vse elemente kreditne pogodbe. V 1. členu je tudi navedena višina obveznosti, le-ta pa je tudi nadalje povzeta v kasneje sklenjenem aneksu št. 1 h kreditni pogodbi št. 11023 10/410 (glej 1. člen aneksa), iz katerega izhaja, da se stranki strinjata glede spremembe roka vračila kratkoročnega kredita po tej kreditni pogodbi v višini 382.300,00 EUR tako, da je sedaj rok vračila 20. 9. 2011. 8. Višje sodišče poudarja, da je bil notarski zapis sklenjen po sestavi kreditne pogodbe in tudi po sestavi aneksa. Prav zato sta kot zasebni listini spojeni s pričujočim notarskim zapisom in postaneta njegov sestavni del (primerjaj 50. člen Zakona o notariatu - ZN). S tem pa ima ta notarski zapis vsebino izvršilnega naslova po 20.a členu ZIZ in to v celotnem obsegu. Pritožbena trditev, da sta bila kreditna pogodba in aneks zgolj priložena k notarskemu zapisu, je tako v nasprotju z notarskim zapisom, ki pa je javna listina in ima kot tak ima učinek javne listine. Nasprotnega pa dolžniki v tem postopku niso uspeli dokazati.

9. Pritožniki zatrjujejo, da bi moralo biti soglasje za neposredno izvršljivost vsebovano že v kreditni pogodbi, torej listini, sestavljeni pred sestavo notarskega zapisa. Višje sodišče na to odgovarja, da tudi če bi to resnično bilo zapisano v kreditni pogodbi sami, ne bi imelo nikakršnega pravnega učinka, saj mora biti clausula exequendi vsebovana v notarskem zapisu, da ima pravno moč (primerjaj 4. in 50. člen ZN). Ta pa je lahko izdana tudi kasneje, to je v notarskem zapisu, katerega sestavni del je tudi predhodno sklenjena pogodba.

10. Iz notarskega zapisa, tako iz opredelitev strank notarskega zapisa kot tudi iz kreditne pogodbe in aneksa, ki sta sestavni del notarskega zapisa, izhaja, da sta drugi in tretji dolžnik solidarna poroka in plačnika, zato dolžnik tudi ne more uspeti z navedbo, da sporazum po svoji vsebini ne določa solidarne obveznosti drugega in tretjega dolžnika. Poleg tega pa je ta pritožbena navedba novota, ki je višje sodišče ni ti ne bi smelo upoštevati, saj tega v postopku pred sodiščem prve stopnje dolžniki niso zatrjevali (primerjaj 337. člen ZPP).

11. Višje sodišče v celoti pritrjuje tudi razlogom sodišča prve stopnje glede uporabe petega odstavka 168. člena ZIZ. Že iz vsebine 168. člena ZIZ je razvidno, da gre za določbo, ki se nanaša na zemljiškoknjižno vpisane nepremičnine(3). Pravilno razlaga sodišče prve stopnje, da ta določba nadalje ureja dovolitev izvršbe le glede zemljiškoknjižno vpisane nepremičnine. Dolžniki ne zatrjujejo, da gre za nepremičnine, ki so vpisane v zemljiško knjigo. Pritožba v tem delu niti ni jasna. Če dolžniki menijo, da naj bi bilo sodišče prve stopnje v takem primeru dolžno vzpostaviti vpis v zemljiško knjigo, temu ni tako. Tega določba 168. člena ZIZ sodišču ne nalaga, niti izvršilni postopek ni prilagojen (namenjen) tovrstnim odločitvam sodišča. 12. Pritožba ni utemeljena in niso podani pritožbeni razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na šestem odstavku 38. člena ZIZ.

Op. št. (1): Ki določa, da sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je med drugim tudi izvršljiv notarski zapis.

Op. št. (2): Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.

Op. št. (3): Upnik, ki nima niti listine, primerne za vpis dolžnikove lastninske pravice, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika.