Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je uveljavljala premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi izbrisa. Njen delodajalec je šel v stečaj in odtlej je vprašljiva vzročna zveza.

2. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici plača odškodnino v višini 24.150,77 EUR za nastalo premoženjsko škodo in 4.352,33 EUR za nepremoženjsko škodo. V preostalem je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je tožničini pritožbi delno ugodilo, in sicer glede obdobja teka zamudnih obresti in glede povračila upravnih taks.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Od kdaj dalje se šteje seznanitev z zahtevkom pred pravdo, od katere je odvisen začetek teka zamudnih obresti, če je predpravdni odgovor tožene stranke bil izdelan 9. 10. 2009 in če je interni rok državnega pravobranilstva za odločitev o zahtevkih 30 dni? 2. Ali pomeni seznanitev z zahtevkom šele datum izdelave odgovora ali pa bi to moral biti datum prevzema pošiljke s strani tožene stranke, ki je bil vsaj 12. 9. 2009, če se pri tem upošteva tridnevni rok pošte za dostavo priporočenih pošiljk, ob domnevi, da je bil zahtevek poslan dne 9. 9. 2009, kot izhaja iz njegovega datuma? 3. Ali utemeljevanje sodbe višjega sodišča na neresničnem dejstvu, kot obrazloženo pod to točko zgoraj, predstavlja procesno kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razlog za razveljavitev sodbe višjega sodišča v delu, ki se nanaša na premoženjsko škodo tožnice? 4. Ali utemeljevanje sodbe višjega sodišča na neresničnem dejstvu, kot obrazloženo pod točko III. zgoraj, predstavlja procesno kršitev iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razlog za razveljavitev sodbe višjega sodišča v delu, ki se nanaša na nepremoženjsko škodo? 5. Ali lahko takšna kršitev 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP predstavlja očiten dvom v nepristranskost višjega sodišča? V zvezi s prvim in drugim vprašanjem se predlagateljica ne strinja s prisojo zakonskih zamudnih obresti od 9. 10. 2009, ko naj bi bila toženka z obsegom škode gotovo seznanjena in je prišla v zamudo z izpolnitvijo, saj je tedaj odgovorila na predpravdni zahtevek. Zavzema se za začetek njihovega teka od 10. 9. 2009 oziroma od 12. 9. 2009, ko naj bi državno odvetništvo prejelo tožničin zahtevek, datiran z 9. 9. 2009. Glede tretjega vprašanja poudarja, da je višje sodišče zmotno in neresnično zapisalo, da v postopku na prvi stopnji predlagateljica ni ponudila trditvene podlage o tem, da "če do izbrisa ne bi prišlo, da bi tožnica ohranila zaposlitev pri stečajnem dolžniku vse do konca stečajnega postopka". Nasprotno dokazuje s citiranjem vsebine svoje vloge z dne 27. 1. 2020. Glede četrtega in petega vprašanja predlagateljica očita sodišču, da si je izmislilo njeno navedbo, da je prejemala invalidsko nadomestilo v višini 13.000 SIT, s čimer naj bi storilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).