Jedro

Kot je to določeno v prvem odstavku 99. člena ZŠtip-1 je štipendist dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, razen če ga ni zaključil iz opravičljivih razlogov iz 1. odstavka 87. člena tega zakona. Gre torej za 2. letnik magistrskega izobraževanja (II. bolonjska stopnja), ki ga je tožnik obiskoval v študijskem letu 2017/2018. Glede vrnitve štipendije je torej pomembna ugotovitev, ali navedenega letnika ni zaključil iz opravičljivih razlogov, kot so določeni v prvem odstavku 87. člena ZŠtip-1. Kot izhaja tudi iz predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju je z ZŠtip-1B urejeno, da je štipendist dolžan vrniti štipendijo samo v primeru, da letnika uspešno ne zaključi. Štipendistu, ki zaradi opravičljivih razlogov ni uspešno zaključil letnika, za katerega je prejemal štipendijo, ni treba vračati štipendijo. Za razliko od do sedaj veljavne ureditve (kakršna je veljala pred uveljavitvijo ZŠtip-1B) v primeru neuspešnega zaključka letnika zaradi ugotovljenih opravičljivih razlogov, dolg sploh ne bo nastal. S tem, ko je sodišče prve stopnje presojalo vpliv morebitnih opravičljivih razlogov na študijski uspeh v študijskem letu 2018/2019, je zmotno uporabilo materialno pravo ter posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Navedeno študijsko leto namreč za presojo te zadeve ni odločilno. Za odločitev v zadevi je namreč odločilen odgovor na vprašanje vpliva morebitnih opravičljivih razlogov na dejstvo, da tožnik 2. letnika, ki ga je obiskoval v študijskem letu 2017/2018, ni uspešno zaključil. V navedenem letu je namreč prejemal državno štipendijo, katero vrnitev zahteva tožena stranka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek, da se odpravi III. točka izreka odločbe tožene stranke št. ... z dne 24. 8. 2020 in II. točka izreka odločbe Centra za socialno delo A. št. ... z dne 21. 2. 2020, zavrnilo.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da izpolnjuje pogoje po 17. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju: ZŠtip-1B)1, na podlagi katerega ni dolžan vrniti prejetih štipendij. V času prejemanja zneskov štipendij je bil namreč izpolnjen z zakonom določen pogoj, na podlagi katerega vračanje prejetih zneskov ni možno. Zneskov prejetih za drugi letnik na drugi stopnji študija na B. fakulteti v C. mu tako ni potrebno vrniti, saj se je štipendijsko razmerje prekinilo, upoštevaje tudi takrat veljavni prvi odstavek 99. člena Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju: ZŠtip-1)2. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da odpravi 3. točko odločbe z dne 24. 8. 2020 in 2. točko odločbe z dne 21. 2. 2020. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)3 pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 24. 8. 2020. Z navedeno odločbo je bilo pritožbi tožnika ugodeno in je bil sklep, ki ga je izdal Center za socialno delo A. št. ... z dne 22. 6. 2020 odpravljen (I. in II. točka izreka). Pritožba tožnika, vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD št. ... z dne 21. 2. 2020 pa je bila zavrnjena (III. točka izreka). Z navedeno prvostopenjsko odločbo z dne 21. 2. 2020 je prvostopenjski organ odločil, da tožniku preneha pravica do državne štipendije, ki mu je bila priznana z odločbo CSD D. št. ... z dne 24. 11. 2015 (I. točka izreka odločbe). Tožniku je bilo naloženo, da vrne prejete zneske štipendije v skupnem znesku 3.240,00 EUR, in sicer v 60-ih dneh od izvršljivosti odločbe (II. točka izreka).

6. Glede na to, da je tožnik s tožbo izpodbijal zgolj II. točko izreka prvostopenjske odločbe z dne 21. 2. 2020, to pomeni, da je odločitev, da mu preneha pravica do državne štipendije postala pravnomočna. Odprto je zgolj vprašanje, ali je utemeljena odločitev prvostopenjskega organa, da je dolžan vrniti zneske državne štipendije, ki jih je prejel v šolskem letu 2017/2018. 7. ZŠtip-1 v prvem odstavku 99. člena določa, da je v primeru prenehanja štipendijskega razmerja, štipendist dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, razen če ga ni zaključil iz opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona. Znesek za vračilo se preračuna skladno z gibanjem indeksa cen življenjskih potrebščin, razen v primeru iz 5. alineje 97. člena tega zakona, ko je štipendist dolžan vrniti štipendijo skupaj s pogodbenimi obrestmi, pri čemer je obrestna mera za izračun pogodbenih obresti enaka zamudnim obrestim. V 5. odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da če štipendist ne zaključi obveznosti izobraževalnega programa v roku iz 2. alineje 92. člena tega zakona, mora vrniti štipendije, prejete za zaključni letnik izobraževalnega programa ali za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, če je bil v dodatnem letu upravičen do štipendije. Štipendist ni dolžan vrniti prejetih zneskov štipendije, ki so mu bili izplačani za ponavljanje letnika iz opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona, ne glede na to, ali je letnik uspešno zaključil. 8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listin v spisu izhaja, da je bil tožnik v študijskem letu 2015/2016 vpisan v 1. letnik na program poslovna informatika - redni študij na B. fakulteti Univerze v C. V študijskem letu 2016/2017 je imel podaljšan status študenta 1. letnika. V letu 2017/2018 je bil vpisan v 2. letnik magistrskega izobraževanja (II. bolonjska stopnja) na programu E. Študija v navedenem letniku ni dokončal. V študijskem letu 2018/2019 je bil vpisan v dodatno leto oziroma v absolventski staž, s tem da mu je štipendijsko razmerje v tem študijskem letu mirovalo, do štipendije pa ni bil upravičen. V študijskih letih 2019/2020, 2020/2021 in 2021/2022 je študij na podlagi prošenj zaključeval brez statusa. V študijskem letu 2022/2023 ni vložil prošnje in tudi ni imel urejenega nobenega vpisa.

9. Kot to ugotavlja sodišče prve stopnje, in kar med strankama niti ni sporno, bi moral tožnik izobraževanje zaključiti do 30. 9. 2019. Ker izobraževanja ni zaključil, je prvostopenjski organ pravnomočno odločil, da mu preneha pravica do državne štipendije (1. točka odločbe z dne 21. 2. 2020).

10. Tožnik meni, da mu zahtevanega zneska ni potrebno vrniti. Pri tem se sklicuje na izjemne družinske in socialne okoliščine in sicer na brezposelnost njegove mame samohranilke, na njene zdravstvene težave in na dodatne stroške. Meni, da gre za opravičljive razloge zaradi katerih ni uspešno zaključil 2. letnika.

11. Pritožba utemeljeno opozarja, da je potrebno vpliv morebitnih opravičljivih razlogov na uspešnost študija presojati za letnik, ki ga tožnik ni uspešno zaključil. 12. Kot je to določeno v prvem odstavku 99. člena ZŠtip-1 je štipendist dolžan vrniti štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, razen če ga ni zaključil iz opravičljivih razlogov iz 1. odstavka 87. člena tega zakona. Gre torej za 2. letnik magistrskega izobraževanja (II. bolonjska stopnja), ki ga je tožnik obiskoval v študijskem letu 2017/2018. Glede vrnitve štipendije je torej pomembna ugotovitev, ali navedenega letnika ni zaključil iz opravičljivih razlogov, kot so določeni v prvem odstavku 87. člena ZŠtip-1. 13. Kot izhaja tudi iz predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o štipendiranju4 je z ZŠtip-1B urejeno, da je štipendist dolžan vrniti štipendijo samo v primeru, da letnika uspešno ne zaključi. Štipendistu, ki zaradi opravičljivih razlogov ni uspešno zaključil letnika, za katerega je prejemal štipendijo, ni treba vračati štipendijo. Za razliko od do sedaj veljavne ureditve (kakršna je veljala pred uveljavitvijo ZŠtip-1B) v primeru neuspešnega zaključka letnika zaradi ugotovljenih opravičljivih razlogov, dolg sploh ne bo nastal. 14. S tem, ko je sodišče prve stopnje presojalo vpliv morebitnih opravičljivih razlogov na študijski uspeh v študijskem letu 2018/2019, je zmotno uporabilo materialno pravo ter posledično nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Navedeno študijsko leto namreč za presojo te zadeve ni odločilno. Za odločitev v zadevi je namreč odločilen odgovor na vprašanje vpliva morebitnih opravičljivih razlogov na dejstvo, da tožnik 2. letnika, ki ga je obiskoval v študijskem letu 2017/2018, ni uspešno zaključil. V navedenem letu je namreč prejemal državno štipendijo, katero vrnitev zahteva tožena stranka.

15. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožnika ugodilo ter izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti na pritožbeni stopnji, ne da bi s tem sodišče nesorazmerno poseglo v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Hkrati bi bilo zaradi morebitnega izvajanja dodatnih dokazov kršeno načelo neposrednosti iz 4. člena ZPP, ki je temelj analitično sintetični dokazni oceni iz 8. člena ZPP. Tudi zaradi ekonomičnosti in hitrosti postopka je smotrneje, da se sporna dejstva razčistijo pred sodiščem prve stopnje. Sodišče bo zato dopolnilo postopek v nakazani smeri in po razjasnitvi vseh pravno relevantnih dejstev, skladno z 8. členom ZPP, presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca ter nato odločilo o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

1 Ur. l. RS, št. 31/2018. 2 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Glej EPA 2573-VII-komentar k 17. členu