Jedro

Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je namreč prehod koristi, do katere pa v primerih kot je obravnavani, pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca. Ker ni sporno, da je tožnica do konca glavne obravnave sporno nepremičnino še vedno uporabljala in s tem uživala koristi od zatrjevanih investicij, toženec kot solastnik pa nepremičnine ne uporablja, niti ni bilo zatrjevano, da jo ima namen uporabljati oziroma kakorkoli drugače uresničevati svoja (so)lastninska upravičenja, do premika koristi v sfero toženca (do obogatitve) še ni prišlo. Iz tega razloga tožničina terjatev še ni zapadla in je tožba preuranjena.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I. in III. točki izreka spremeni, tako, da sedaj glasi:

- I.Tožbeni zahtevek, ki glasi: " Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 6.375,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 3. 2022 dalje do plačila, vse v roku 15 dni od vročitve sodbe", se zavrne.

- III.Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema sodbe sodišča druge stopnje povrniti toženi stranki pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje v znesku 1.765,79 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila."

II.Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema sodbe sodišča druge stopnje povrniti toženi stranki 688,32 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, do plačila.

Obrazložitev

1.Z v uvodu navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženec) dolžan plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) 6.375,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 31. 3. 2022 v roku 15 dni (tč. I. izreka), v presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (tč. II. izreka) ter tožencu naložilo, da tožnici povrne nastale pravdne stroške v znesku 1.894,27 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (tč. III. izreka).

2.Zoper prisodilni del sodbe se pritožuje toženec iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP. Smiselno uveljavlja tudi kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da nikoli ni podal soglasja k vlaganjem tožnice v nepremičnino, od teh vlaganj nima nobenih koristi, niti se ni obogatil. Koristi od investicij ima izključno tožnica s svojo družino, saj v njej prebivajo, prav tako jo tožnica uporablja v poslovne namene, pri čemer se sodišče prve stopnje do teh navedb sploh ni opredelilo. Glede na to, da je temeljna predpostavka obogatitvenega zahtevka prehod koristi od prikrajšanca na okoriščenca, pri čemer do prehoda pride šele z izgubo posesti, je tožničin zahtevek iz naslova poplačila vlaganj zaradi povečanja vrednosti nepremičnine po 48. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) neutemeljen, saj tožnica v hiši še vedno živi. Do prehoda koristi na toženca ni moglo priti, saj v hiši ne živi, niti je ne uporablja na noben drug način. V času vlaganj v nepremičnino je tožnica vedela, da ni edina dedinja, v predmetnem postopku pa ni podala nobenih trditev, da je vlaganja v nepremičnino vršila v pričakovanju, da bo v celoti pripadla njej, zaradi česar ni bila v dobri veri. Pravilna uporaba 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) narekuje, da se v primeru brezplačne souporabe stanovanjske hiše, v katero so bila izvršena vlaganja, odšteje vrednost koristi od uporabe tega premoženja. Za zgornje pritožbene navedbe primeroma navaja sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju VSRS) ter višjih sodišč. Toženec dodaja še, da je njegov pooblaščenec bil prisoten na obeh ogledih sporne nepremičnine in prilaga potrdilo sodnih cenilcev, zaradi česar je upravičen do priglašenih stroškov prisotnosti na ogledu nepremičnine. Sodišču druge stopnje predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in tožbeni zahtevek zavrne še v preostalem delu oziroma podredno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, vse s stroškovno posledico. Priglaša pritožbene stroške.

3.Tožnica ni podala odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazilo po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6.Opravljen preizkus ni pokazal uradoma upoštevnih kršitev določb pravdnega postopka. Izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne bi mogla preizkusiti, saj so v njej navedeni vsi razlogi o odločilnih dejstvih, ti razlogi so jasni in med seboj niso v nasprotju, sodišče prve stopnje se je v sodbi prav tako opredelilo do vseh pravno relevantnih navedb pravdnih strank, izpodbijano sodbo je zadostno obrazložilo, vendar je na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, zmotno uporabilo materialno pravo.

7.Tožnica s tožbo zahteva plačilo 7.375,00 EUR, kar predstavlja korist, ki jo je toženec pridobil z njenimi vlaganji v nepremičnino, katere lastnik je v deležu 1/8. Zatrjuje in dokazuje, da sta s tožencem vsak do 1/2 podedovala mamin delež 1/4 nepremičnine parc. št. 43**/3, pri čemer je skupaj s svojim možem od leta 2006 vlagala finančna sredstva in opravila obsežna investiranja v navedeno nepremičnino, kjer s svojo družino živi. Zaradi njenih obsežnih vlaganj se je povečala vrednost celotne nepremičnine, v posledici česar se je povečal obseg koristi toženca.

8.Materialnopravno podlago tožbenega zahtevka predstavljajo določbe OZ, katere v 190. členu in nadaljnjih urejajo institut neupravičene obogatitve. Prvi odstavek 190. člena OZ določa, da kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.

9.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica skupaj z možem na sporni nepremičnini, katere lastnica do deleža 1/2 je postala že v letu 2006 na podlagi pogodbe o preužitku, od leta 2006 pa do leta 2022 opravljala številna vlaganja in investicije, zaradi česar se je celotna vrednost nepremičnine povečala za 51.000,00 EUR. Takšne dejanske zaključke je sodišče prve stopnje sprejelo na podlagi zaslišanja tožnice in njenega moža, toženca, predloženih listinskih dokazil - računov ter cenilca gradbene stroke A. A. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev je zahtevku tožnice delno ugodilo, ker je štelo, da je uspela dokazati, da je zaradi ugotovljenih vlaganj prišlo do neutemeljenega premika premoženja, zaradi katerega je sama prikrajšana, toženec pa obogaten.

10.Neutemeljena je pritožbena graja nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je toženec postal solastnik navedene nepremičnine šele s smrtjo matere dne 13. 11. 2021, zato tožnica do tega trenutka ni rabila njegovega soglasja za investicije, da pa bi po smrti matere bile opravljene kakšne dodatne investicije, ki bi zahtevale soglasje toženca, pa ni bilo zatrjevano.

11.Enako neutemeljeno je prepričanje toženca, da ima zgolj tožnica korist od investicij v sporno nepremičnino. Glede na pritožbeno nesporne ugotovitve sodišča prve stopnje, da se je zaradi vlaganj povečala vrednost celotne nepremičnine za 51.000,00 EUR, se je po mnenju sodišča druge stopnje s temi vlaganji nedvomno povečala tudi vrednost dednega deleža toženca, vendar, ker je za pravilno uporabo instituta neupravičene obogatitve bistven zgolj prehod te koristi, je utemeljena pritožbena navedba o materialnopravno zmotnem zaključku sodišča prve stopnje, da je do neutemeljenega premika premoženja prišlo s trenutkom, ko je toženec postal solastnik sporne nepremičnine.

12.Temeljna predpostavka vsakega obogatitvenega zahtevka je namreč prehod koristi, do katere pa v primerih kot je obravnavani, pride šele z izgubo posesti nepremičnine prikrajšanca in pričetkom uporabe nepremičnine s strani okoriščenca.1 Ker ni sporno, da je tožnica do konca glavne obravnave sporno nepremičnino še vedno uporabljala in s tem uživala koristi od zatrjevanih investicij, toženec kot solastnik pa nepremičnine ne uporablja, niti ni bilo zatrjevano, da jo ima namen uporabljati oziroma kakorkoli drugače uresničevati svoja (so)lastninska upravičenja, do premika koristi v sfero toženca (do obogatitve) še ni prišlo. Iz tega razloga tožničina terjatev še ni zapadla in je tožba preuranjena.

13.Ker je toženčeva pritožba utemeljena zaradi zmotne materialnopravne presoje sodišča prve stopnje o prehodu koristi kot temeljne predpostavke neupravičene obogatitve, sodišče druge stopnje ostalih pritožbenih navedb (o dobri veri tožnice in njene koristi zaradi brezplačne souporabe stanovanjske hiše) ni presojalo.

14.Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje, na podlagi 5 alineje prvega odstavka 358.člena ZPP, ugodilo pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo še v preostalem delu (na plačilo 6.375,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 31. 3. 2022).

15.Sprememba odločitve sodišča o glavni stvari je narekovala spremembo odločitve o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje.

16.V skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP sodišče druge stopnje v primeru, če spremeni odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, odloči o stroških vsega postopka. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP glede na uspeh v pravdi določilo višino stroškov, ki jih mora ena stranka povrniti drugi. Ker je s spremembo odločitve o glavni stvari tožnica v pravdi v celoti propadla, je sodišče druge stopnje odločitev o stroških pred sodiščem prve stopnje spremenilo tako, da je tožnica dolžna tožencu v celoti povrniti stroške postopka, sama pa krije svoje pravdne stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP).

17.Sodišče druge stopnje je pri odmeri stroškov povzelo že priznane stroške toženca (tč. 16. obrazložitve izpodbijane sodbe) ter mu dodatno priznalo priglašene stroške za ogled nepremičnine dne 11. 1. 2023 in 6. 2. 2024, saj je izkazal, da je bil njegov pooblaščenec prisoten na obeh ogledih. Gre za posebno, samostojno odvetniško opravilo po četrtem odstavku tarifne številke 21 Odvetniške tarife - OT. Vendar se toženec neutemeljeno zavzema za priznanje nagrade za ogled v višini 400 odvetniških točk, saj je po tarifni številki 21/4 OT za to opravilo predvideno priznanje nagrade v višini 50% nagrade iz tarifne številke 19 OT. Osnovna nagrada za ogled znaša 200 točk. Sodišče druge stopnje je tožencu priznalo 1.325 točk oziroma 795,00 EUR, upoštevaje 2% za materialne stroške, 22% DDV ter znesek 776,49 EUR za izvedenino, je tako upravičen do povrnitve 1.765,79 EUR.

18.Toženec je s pritožbo v celoti uspel, zato mu je tožnica dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP in 155. člen ZPP), in sicer: sodno takso za pritožbo v znesku 315,00 EUR, 500 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 22 OT), 2 % za materialne stroške in 22% DDV na odvetniške storitve, kar upoštevaje vrednost odvetniške točke 0,60 EUR, skupaj znaša 688,32 EUR, kar je tožnica dolžna tožencu povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

-------------------------------

1VSRS Sodba II Ips 189/2018 z dne 17. 10. 2019, tč. 17 in tam pod op. št. 13 navedeno sodno prakso VSRS in tudi VSC Sodba Cp 451/2022 z dne 23. 2. 2022.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 48 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 190

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.