Jedro

Pri umiku tožbe mora sodišče odločati o stroških postopka, ki jih je priglasila tožeča stranka, v okviru določb 158 in 154. čl. ZPP, ki se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški pravdnega postopka.

Obrazložitev

Tožeča stranka je 11.8.2004 s tožbo zahtevala, da se tožena stranka izseli iz stanovanja in mu ga praznega izroči ter da mu povrne stroške postopka. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, zato je sodišče 30.11.2004 izdalo zamudno sodbo, ki pa je bila na pritožbo tožene stranke razveljavljena, ker ni imela ustrezne obrazložitve (Cp 746/2005 z dne 21.4.2005). Tožena stranka je v vlogi, ki jo je naslovila kot odgovor na tožbo in ki jo je poslala 11.8.2006, navedla, da se je iz stanovanja izselila 22.12.2004. Sodišče je to vlogo posredovalo tožeči stranki, ki je vlogo sprejela 24.8.2006, nato pa 19.2.2007 umaknila tožbo zaradi izpraznitve stanovanja in predlagala, da ji sodišče prizna stroške pravdnega postopka glede na to, da je bila tožba potrebna, saj je tožena stranka kljub predhodnim opominom izpraznila stanovanje šele po vložitvi tožbe. Tožena stranka je z izjavo, ki jo je dala na sodišču na zapisnik privolila v umik.

Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 26.2.2007 postopek ustavilo. O tožnikovem predlogu za odmero stroškov ni odločilo, le v obrazložitvi sklepa je navedlo, da bi morala tožeča stranka povrniti toženi stranki stroške, če bi jih ta priglasila, medtem ko po določbi 158. čl. ZPP tožeča stranka ni upravičena do povrnitve stroškov.

Tožnik je v pritožbenem roku predlagal, da sodišče izda dopolnilni sklep, s katerim bo odločalo o njegovih stroških postopka, v nasprotnem primeru pa vlaga pritožbo, saj mu sodišče neutemeljeno ni priznalo stroškov.

Sodišče prve stopnje o tožnikovem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa ni odločalo, ampak je s predložitvenim poročilom z dne 13.6.2007 pritožbenemu sodišču posredovalo pritožbo tožnika. Pritožbeno sodišče je spis vrnilo z dopisom, da mora sodišče odločati o tožnikovem predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa.

S sedaj izpodbijanim sklepom z dne 6.9.2007 je nato sodišče odločilo, da tožeča stranka sama trpi stroške postopka.

Tožnik se je zoper sklep pravočasno pritožil, v pritožbi pa ponavlja navedbe o tem, da je bila tožba potrebna, saj tožena stranka kljub opominu stanovanja ni izpraznila. Iz tega razloga mu sodišče mora priznati stroške postopka, zato predlaga, da se pritožbi ugodi in da se sklep spremeni tako, da se mu priznajo stroški po odmeri sodišča. Sodišču očita absolutno bistveno kršitev določb postopka.

Pritožba je utemeljena.

Dolžnost sodišča je, da svojo odločitev obrazloži, v obrazložitvi pa mora navesti zakaj je, oz. zakaj ni ugodilo zahtevku ene ali druge stranke. V tem primeru je sodišče odločalo o stroških, ki jih je skupno z vlogo o umiku tožbe priglasila tožeča stranka. Sklep, s katerim je odločalo o teh stroških in ki ga pritožnik pritožbeno izpodbija, pa nima nobene obrazložitve, saj iz njega ne izhaja zakaj sodišče šteje, da tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov postopka. Sodišče je v sklepu navajalo le tiste določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki urejajo izdajo dopolnilne sodbe. Sodišče prve stopnje je obrazložitev o tem, zakaj tožniku ni priznalo stroškov sicer podalo v sklepu, s katerim je postopek ustavilo, vendar pa zaradi tega sodišče ne bi smelo s sklepom, s katerim je odločalo o stroških postopka, opustiti obrazložitev oz. argumentacijo o tem, zakaj je štelo, da je tožeča stranka dolžna sama trpeti stroške postopka. V sklepu o ustavitvi postopka sodišče namreč ni odločalo o stroških, pač pa je o stroških odločalo v sedaj izpodbijanem sklepu, ta pa nima obrazložitve. Gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč. II. odst. 339. čl. ZPP, saj sklep nima nikakršnih razlogov, zato je bilo potrebno sklep že po uradni dolžnosti razveljaviti.

Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno odločati o stroških postopka, pri tem pa pravilno uporabiti določbi čl. 158 in 154/II ZPP. Določbi čl. 154/II in 158 ZPP se ne izključujeta, ampak dopolnjujeta. Če tožnik tožbo po izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca, seveda ob izpolnitvi predpostavke potrebnosti tožbe, povrnitev pravdnih stroškov. Vendar ne more dobiti povrnjenih vseh svojih pravdnih stroškov, ampak samo toliko, kolikor jih je bil upravičen dobiti po II. odst. 154. čl. ZPP. Tožnik je pravočasno zahteval povrnitev stroškov, sodišče pa mu je zato dolžno priznati tiste stroške, ki so bili potrebni, v skladu z določbo 155. čl. ZPP. V okviru te pravne podlage bo sodišče moralo odločati o stroških postopka in tožniku priznati stroške, v kolikor bo ugotovilo, da je bila tožba potrebna, skrbno pa bo moralo oceniti kateri stroški so bili tisti, ki so bili potrebni. Iz tega razloga je bilo potrebno sklep sodišča prve stopnje v skladu z določbo 354. čl. ZPP razveljaviti in vrniti zadevo sodišču v ponovno odločanje. Pritožbeno sodišče ni moglo samo nadomestiti odločitve sodišča prve stopnje, saj bi pritožniku v tem primeru odvzelo pravico do pritožbe. Prav tako bi pritožbeno sodišče šele prvič ugotavljalo odločilna dejstva, zato ni bilo razlogov za to, da bi se sklep sodišča prve stopnje spremenil. Zaradi razveljavitve sklepa so stroški pritožbenega postopka nadaljnji stroški tega postopka.