Jedro

Postavitev začasnega zastopnika dejansko pomeni omejitev pravice stranke (dolžnika) do izjavljanja pred sodiščem. Ko gre za položaj neznanega prebivališča dolžnika, se sodišče ne more zadovoljiti zgolj z okoliščino, da sklepa o izvršbi ni mogoče vročiti in se je sodna pošiljka vrnila sodišču z dopisom „neznan“ oziroma „preseljen“, temveč mora o tem obvestiti pristojni organ, da izpelje ustrezen postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča po 8. členu ZPPreb. Če bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče dolžnika, mu bo sodišče lahko sodno pisanje vročilo na ta naslov, saj mora biti vročitev opravljena na naslovu dolžnikovega dejanskega stanovanja. Če dolžnika ne bo mogoče najti in bo zato izbrisan iz registra prebivalstva, mu bo sodišče na predlog upnika lahko postavilo začasnega zastopnika.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: v 1. točki izreka: da se dolžniku S. Ć., naslov XX, na podlagi 4. točke 2. odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ postavi začasni zastopnik.

v 2. točki izreka: da se za začasnega zastopnika postavi N. Š., naslov YY.

v 3. točki izreka: da bo začasni zastopnik zastopal dolžnika vse dotlej, dokler dolžnik ali njegov pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oziroma vse dotlej, dokler organ, pristojen za socialne zadeve, ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika.

Zoper sklep se je pravočasno po svoji pooblaščenki pritožil upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je vložil predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče je temu predlogu ugodilo s sklepom z dne 8. 12. 2008, katerega pa dolžniku, na naslovu, navedenem v predlogu za izvršbo, ni bilo mogoče vročiti, zato je sodišče upnika s sklepom pozvalo, naj sporoči pravilen dolžnikov naslov ali predlaga postavitev začasnega zastopnika. Upnik je opravil poizvedbe o naslovu dolžnika in prejel odgovor, da ima dolžnik stalno prebivališče še vedno prijavljeno na naslovu, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, zato je predlagal, da se v skladu s 132. členom ZPP vročitev najprej poskuša opraviti po pooblaščenem vročevalcu. Ker je sodišče temu upnikovemu predlogu očitno ugodilo, ga je pozvalo, naj založi predujem za vročevalca, kar je tudi storil. Nato pa je sodišče izdalo sklep o postavitvi začasnega zastopnika, kar ni pravilno, saj to lahko predlaga le upnik, ki pa takšnega predloga ni podal. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi, dolžniku pa naloži v plačilo vse stroške postopka, kot jih je priglasil upnik v vseh svojih vlogah, zlasti stroške tega pritožbenega postopka, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka dalje do plačila. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je bila vročena dolžniku po (z izpodbijanim sklepom postavljenem) začasnem zastopniku odvetniku N. Š., vendar ta nanjo ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami – v nadaljevanju ZPP), v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami – v nadaljevanju ZIZ).

Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi poskušalo vročiti dolžniku na naslovu, ki ga je v predlogu za izvršbo označil upnik. Ker se je poštna pošiljka z naslova XX, vrnila z oznako „preseljen“, je s sklepom z dne 27. 3. 2009 v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 108. člena ZPP upnika pozvalo, da v roku 15 dni po prejemu sklepa sodišču sporoči pravilen naslov dolžnika oziroma če tega ne more ugotoviti, sme predlagati postavitev začasnega zastopnika in v tem primeru v 20 dneh založiti predujem v višini 100,00 EUR. Upnik je po pozivu z vlogo z dne 30. 4. 2009 sodišču ponovno posredoval enak naslov, ki izhaja iz Centralnega registra prebivalstva, in predlagal, da se vročitev najprej poskusi opraviti po pooblaščenem vročevalcu v skladu s 132. členom ZPP. Nato je sodišče upniku s sklepom z dne 21. 5. 2009 naložilo, naj v roku 30 dni od prejema tega sklepa založi predujem za vročevalca v višini 100,00 EUR (v skladu s tretjim odstavkom 132. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), na kar se je upnik pravočasno odzval in sodišču predložil dokazilo o plačilu 100,00 EUR, pri čemer je v tej vlogi tudi navedel, da dostavlja potrdilo o plačilu predujma za stroške pooblaščenega vročevalca. Sodišče prve stopnje pa je, kljub temu, da je upnik predlagal postavitev pooblaščenega vročevalca in ne začasnega zastopnika (glede katerega je v vlogi z dne 30. 4. 2009 navajal, da bo založil predujem za stroške začasnega zastopnika šele, v kolikor tudi vročitev po pooblaščenem vročevalcu ne bo uspešna), z izpodbijanim sklepom dolžniku postavilo začasnega zastopnika. Upnik torej v pritožbi utemeljeno opozarja, da predloga za postavitev začasnega zastopnika ni podal in je že iz tega razloga izpodbijani sklep v nasprotju z 82. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (v katerem so določeni pogoji za postavitev začasnega zastopnika stranki). Glede na obrazloženo sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa, zato je pritožbeno sodišče pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Sodišče prve stopnje pa naj pri ponovnem odločanju presodi, ali so izpolnjeni pogoji po 132. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, da se odredi vročitev sklepa o izvršbi dolžniku po pooblaščenem vročevalcu. Če ti pogoji niso izpolnjeni, ali če vročitev sklepa o izvršbi dolžniku tudi na ta način ne bo mogoča, pa pritožbeno sodišče opozarja, da ZPP v 4. točki drugega odstavka 82. člena v zvezi s 15. členom ZIZ sicer za primere, ko je prebivališče dolžnika neznano, pa dolžnik nima pooblaščenca, predvideva postavitev začasnega zastopnika (pri čemer mora biti hkrati izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 82. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, torej med drugim tudi predlog upnika za postavitev začasnega zastopnika), vendar je treba prej izkoristiti še druge možnosti. Postavitev začasnega zastopnika namreč dejansko pomeni omejitev pravice stranke (dolžnika) do izjavljanja pred sodiščem. Ko gre za položaj neznanega prebivališča dolžnika se sodišče ne more zadovoljiti zgolj z okoliščino, da sklepa o izvršbi ni mogoče vročiti in se je sodna pošiljka vrnila sodišču z dopisom „neznan“ oziroma „preseljen“, temveč mora o tem obvestiti pristojni organ, da izpelje ustrezen postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča po 8. členu Zakonu o prijavi prebivališča (Ur. l. RS, št. 9/2001 s spremembami – ZPPreb). Če bo v tem postopku ugotovljeno dejansko prebivališče dolžnika, mu bo sodišče lahko sodno pisanje vročilo na ta naslov, saj mora biti vročitev opravljena na naslovu dolžnikovega dejanskega stanovanja (takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. II Ips 72/2002 z dne 27. 6. 2002). Če dolžnika ne bo mogoče najti in bo zato izbrisan iz registra prebivalstva, mu bo sodišče na predlog upnika lahko postavilo začasnega zastopnika. Na opisan način postopanja napotuje tudi Ustavno sodišče v 22. točki obrazložitve odločbe U-I-279/08 z dne 9. 7. 2009 (objavljene v Ur. l. RS, št. 57/2009 dne 24. 7. 2009).

Glede na to, da je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep, se odločitev o pritožbenih stroških pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).