Jedro

Konvencija o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga pri poškodbah blaga določa le pravico do povrnitve navadne škode, ne pa tudi do izgubljenega dobička.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v točkah II in III spremeni tako, da pravilno glasi: „II. Ugotovi se obstoj terjatve tožene stranke do tožeče stranke v višini 450,00 EUR. Višji pobotni ugovor se zavrne.

Terjatvi se pobotata, sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1 ostane delno v veljavi, tako da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 217,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zneska 150,00 EUR od 19.4.2012 do plačila in od zneska 67,25 EUR od 1.2.2012 do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo. V preostalem delu (glede glavnice 450,00 EUR in pripadajočih obresti) pa se citirani sklep o izvršbi razveljavi, tožbeni zahtevek na plačilo 450,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.2.2012 do plačila pa zavrne.“

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 48,25 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne zamude do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo in sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici v sporu majhne vrednosti zaradi umika tožbe ustavilo postopek glede 202,75 EUR, (I) ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke v višini 667,25 EUR, (II) ugotovilo obstoj terjatve tožene stranke v višini 667,25 EUR, (III) obe terjatvi pobotalo in v posledici razveljavilo sklep o izvršbi VL 1 in tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je še (IV), da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Sodišče je zahtevku po tožbi delno ugodilo in sicer je priznalo 547,25 EUR iz naslova prevoza blaga iz B. do C. ter 120 EUR za špediterske stroške v B. Višji zahtevek je zavrnilo. Utemeljen je bil tudi pobotni ugovor in sicer je tožnik dolžan tožencu povrniti škodo, ki mu je nastala zaradi poškodb blaga med prevozom in iz naslova izgubljenega dobička zaradi poškodovanega blaga, vse do višine ugotovljene terjatve tožnika.

Zoper sodbo (dejansko le zoper odločitev o pobotnem ugovoru) se tožeča stranka pritožuje zaradi bistvene kršitve postopka in napačne uporabe materialnega prava. Konvencija CMR namreč ne predpisuje prevoznikove odgovornosti iz naslova izgubljenega dobička, napačno pa je ugotovljena tudi višina izgubljenega dobička. Sodišče je protispisno ugotovilo, da tožeča stranka ni zanikala trditev, da mu je zaradi poškodovanega blaga propadel tudi posel v višini 1.575,00 EUR in je zato te trditve štelo za dokazane. Tožeča stranka je namreč priznala škodo za razbito steklo v višini 202,75 EUR, vsako drugo škodo pa je prerekala kot izmišljeno. Ob dejstvu, da je edini dokaz, ki ga je v zvezi z izgubljenim dobičkom ponudil toženec, njegova ponudba, je opisana kršitev pravdnega postopka še toliko bolj pomembna.

V odgovoru na pritožbo je tožena stranka te navedbe prerekala in predlagala zavrnitev pritožbe. Opozarja, da je tožeča stranka le pavšalno prerekala obseg škode in sicer je trdila le, da izolacijsko steklo ni bilo poškodovano (kar se je v postopku izkazalo za neutemeljeno), ne pa tudi navedb v zvezi z izgubljenim dobičkom. Tožena stranka je zatrjevala in dokazala bistveno večjo škodo, kot znaša tožbeni zahtevek, zato je jasno, da je bil pobot v celoti utemeljen. Po določbah CMR prevoznik pri izgubi ali poškodbi tovora neomejeno odgovarja tudi za stroške, ki so nastali pri prevozu tovora, kamor spada tudi strošek ponovnega naročila blaga, najmanj v višini voznine, kot jo je zaračunal tožnik za pot iz Turčije v Slovenijo. Pravno priznana škoda je tudi izgubljeni dobiček, tožeča stranka se nikoli ni sklicevala na Konvencijo CMR in so tako ti ugovori prepozni. Konvencija tudi nikjer ne izključuje škode zaradi izgubljenega dobička.

Pritožba je delno utemeljena.

V postopku v sporu zaradi majhne vrednosti je mogoče sodbo izpodbijati le zaradi napačne uporabe materialnega prava in absolutnih bistvenih kršitev postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V zvezi s škodo na izolacijskem steklu je tožena stranka konkretno trdila, da se je ob prevozu poškodovalo tudi to steklo, za kar je ponudila tudi dokaze, prav tako je z listinami izkazala višino škode. Ugovori tožeče stranke v zvezi s tem so bili dejansko le pavšalni (enako pa velja tudi za pritožbo) in je zato v tem delu pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP), ki kršitev ni pokazal. Napačno pa je glede izgubljenega dobička sodišče uporabilo materialno pravo, to je določbe Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (Konvencija CMR). Ta konvencija namreč pri poškodbah blaga določa le pravico do povrnitve navadne škode, ne pa tudi do izgubljenega dobička (1). Ker izgubljeni dobiček ni pravno priznana škoda, do njega tožena stranka ni upravičena. Pritožbeno sodišče je zato ob pravilni uporabi materialnega prava moralo pritožbi delno ugoditi in sodbo ustrezno spremeniti, tako da se ugotovi terjatev tožene stranke le do višine 450,00 EUR, v preostalem delu pa je pobotni ugovor zavrnilo. Povrnitev stroškov ponovnega naročila blaga (na katere opozarja tožena stranka v odgovoru na pritožbo) pa konkretno ni bila predmet pobotnega ugovora in za to za ta postopek niso relevantne.

V posledici je bilo treba spremeniti tudi odločitev o pobotu. Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1 je pritožbeno sodišče delno (glede zneska 217,25 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi) obdržalo v veljavi, v preostalem delu pa ga je razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Pri začetku teka zamudnih obresti je uporabilo določbo 287. člena Obligacijskega zakonika, kar pomeni, da je v pobot uveljavljeno terjatev 450,00 EUR pobotalo z najstarejšo obveznostjo (547,25 EUR).

Glede na okoliščine primera in glede na dejstvo, da je pritožbo vložila samo tožeča stranka, pritožbeno sodišče v odločitev o pravdnih stroških ni posegalo. Ker je tožeča stranka delno uspela s pritožbo (26 %), ji mora tožena stranka povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 48,25 EUR (26 % nagrade po tar. št. 3210 in 6007 ter sodna taksa za pritožbo).

op. št. 1: Primerjaj določbe 17. , 23. in 25. člena Konvencije CMR v zvezi z 28. členom Konvencije CMR. Tako tudi Cigoj v Transportno pravo , ČZ Uradni list SRS, Ljubljana 1987, str. 79.