Jedro

Tožnik je v tem postopku prvotno postavljeni zahtevek na vrnitev kupnine (torej zahtevek, kot ga je priglasil v stečajnem postopku zoper toženo stranko) umaknil oziroma ga nadomestil z zahtevkom na znižanje kupnine in izstavitev zemljiško-knjižne listine. Ker je novi (tožbeni) zahtevek nedenarni, tožnik pa ga v stečajnem postopku ni priglasil, je, četudi je obstajal, prenehal (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 4. 6. 2018: - zavrnilo tožbeni zahtevek, da se kupnina, ki sta jo pravdni stranki dogovorili s prodajno predpogodbo z dne 23. 4. 2008 in s prodajno pogodbo z dne 10. 12. 2009 zniža iz zneska 34.224,00 EUR na znesek 22.103,40 EUR oziroma za znesek 12.120,60 EUR, ter da je dolžna tožena stranka tožeči izstaviti zemljiškoknjižno dovoljenje za vpis lastninske pravice na celotnem solastniškem deležu 713/1000 na nepremičnini ID znak, parcela ... k. o. X. v deležu nepremičnine na ime tožeče stranke (I. točka izreka), - odločilo, da je dolžna tožeča stranka toženi v roku 15-ih dni povrniti stroške postopka v znesku 1.387,78 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo v celoti razveljavi (s stroškovno posledico). Sodišče prve stopnje ni upoštevalo pravnega in dejanskega stanja nastalega zaradi uvedbe stečajnega postopka nad toženo stranko, prav tako ne splošnih načel civilnega prava (načela pravičnosti), zaradi česar je zavrnitev zahtevka neutemeljena. Pravna posledica zavrnitve zahtevka je neupravičena obogatitev tožene stranke, ki ohrani lastninsko pravico na nepremičnini, in zanjo že plačano kupnino, tožnik pa ostane brez nepremičnine, za katero je kupnino že plačal. Sodišče prve stopnje je v 14. točki obrazložitve v nasprotju z 12. točko navedlo, da tožena stranka1 ni prijavila v stečajnem postopku denarne terjatve ter da je zato njena terjatev prenehala. Na podlagi te zmotne ugotovitve je zahtevek neutemeljeno zavrnilo. Sam je v stečajnem postopku terjatev prijavil v denarnem znesku, na denarni znesek pa se glasi tudi na zahtevek za znižanje kupnine v višini 12.120,00 EUR. Z izvedbo predlaganih dokazov bi sodišče ugotovilo, da je prodajna pogodba z dne 10. 12. 2009, katere predmet je nepremičnina parc. št. ..., veljavna ter da je sporni zadržani del kupnine v višini 12.120,00 EUR med strankama dogovorjen do izbrisa bremen, kar se je zavezala storiti tožena stranka, česar pa do danes tega ni storila. Sporno je stališče sodišča prve stopnje, da gre pri tožbenem zahtevku za jamčevalni zahtevek. Gre za denarni zahtevek, dogovorjen med strankama, če tožena stranka ne bo izbrisala bremen nepremičnine, ki je predmet pogodbe. Tožnik je v stečajnem postopku prijavil denarno terjatev kot vračilo plačane kupnine, v tem postopku pa uveljavlja denarno terjatev na drugi pravni in dejanski podlagi zaradi spremenjenih okoliščin, nastalih po uvedbi stečajnega postopka. Stečajni upravitelj je tožniku namreč povedal, da ne bo dobil vrnjene kupnine, ker ni stečajne mase za poplačilo upnikov, kar bi zaslišan kot priča tudi potrdil, če bi sodišče sledilo njegovemu dokaznemu predlogu. Zaradi spremenjenih okoliščin po uvedbi stečaja je bil prisiljen spremeniti pravno podlago denarnega zahtevka. Nepremičnina št. ..., ki je predmet prodajne pogodbe, ne spada v stečajno maso (ampak je last kupca), saj je bila zanjo pred uvedbo stečajnega postopka sklenjena veljavna prodajna pogodba in plačana kupnina. Stečajni upravitelj mu je dolžan omogočiti vpis lastninske pravice na omenjeni nepremičnini. Sodišče je bilo na zadnji obravnavi opozorjeno, da krši določbe postopka, ker je zavrnilo izvedbo predlaganih dokazov. V konkretnem primeru ne gre za zahtevek iz naslova jamčevanja, ampak zgolj za dogovor med strankama, da se kupnina v znesku 12.120,00 EUR zadrži oziroma za ta znesek zniža. Poudarja, da bi bilo nepošteno do njega, da bi toženka zadržala tako kupnino kot tudi kupljeno nepremičnino.

3. Tožena stranka je v odgovoru predlagala zavrnitev pritožbe.2

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z 296. členom ZFPPIPP3 morajo upniki v stečajnem postopku prijaviti vse terjatve, ki nastanejo do začetka tega postopka (razen tistih, za katere zakon določa, da se ne prijavijo). Če tega ne storijo oziroma zamudijo rok za prijavo terjatve, njihova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). Na podlagi teh določb je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek zavrnilo. Ugotovilo namreč je (glej 10. in 12. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), da je bil zoper toženo stranko z dnem 17. 10. 2016 začet stečajni postopek ter da je tožnik v njem prijavil terjatev za vračilo kupnine v višini 22.103,00 EUR, da iz njegove prijave izhaja, da zaradi neizpolnitve s strani tožene stranke odstopa od predpogodbe z dne 23. 4. 2008 (na podlagi katere je omenjeni znesek plačal kot kupnino), na podlagi njegovega dopisa-odstopa od pogodbe z dne 23. 2. 2016 pa da tožnik odstopa tako od prodajne pogodbe z dne 10. 12. 2009 kot tudi tudi od prodajne predpogodbe z dne 23. 4. 2008. Nadalje je ugotovilo (glej 13. in 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), da je tožnik v tem postopku prvotno postavljeni zahtevek na vrnitev kupnine (torej zahtevek kot ga je priglasil v stečajnem postopku zoper toženo stranko) umaknil oziroma ga nadomestil z zahtevkom na znižanje kupnine in izstavitev zemljiško-knjižne listine. Ker naj bi bil ta novi (tožbeni) zahtevek po mnenju sodišča prve stopnje nedenarni, tožnik pa ga v stečajnem postopku ni priglasil, je, četudi je obstajal, po mnenju sodišča prve stopnje prenehal (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP).

6. Pritožba samih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (iz 10. – 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe) niti ne izpodbija. Tožnik ugovarja predvsem zaključku sodišča prve stopnje, da je za razliko od prvotno v tej pravdi postavljenega in v stečajnem postopku priglašenega zahtevka na vračilo kupnino (torej denarnega zahtevka) novo postavljeni (kasnejši) zahtevek nedenarne narave (katerega v stečajnem postopku ni priglasil) oziroma drug(ačen) zahtevek. Temu pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. 7. Sodišče prve stopnje je pravilno izpostavilo različen temelj obeh zahtevkov,4 predvsem pa okoliščino, da je zavrnjeni (kasnejši) zahtevek za razliko od prvotnega (denarnega) zahtevka na vračilo kupnine, ki ga je tožnik priglasil v stečajnem postopku, v celoti nedenarne narave. To velja tako za zahtevek na izstavitev zemljiško-knjižne listine kot tudi za zahtevek na znižanje kupnine (glej 2. točko prvega odstavka 468. člena OZ5). Pritožba poskuša prepričati, da gre tudi pri tem zahtevku za denarni zahtevek (na drugi dejanski in pravni podlagi), kar pa ne drži. Omenjeni zahtevek po svojem bistvu predstavlja uveljavljanje spremembe (znižanja) pogodbene določbe (pogodbenega razmerja) glede višine kupnine in je po svoji naravi oblikovalen (oblikovalno upravičenje).6 Na presojo pravilnosti tega bistvenega zaključka sodišča prve stopnje, da je zavrnjeni tožbeni zahtevek drugačen od zahtevka (terjatve), ki jo je tožnik priglasil v stečajnem postopku, nima nobenega vpliva niti pravilo iz prvega odstavka 253. člena ZFPPIPP, da se tudi (zahtevki na izpolnitev) nedenarne terjatve z začetkom stečajnega postopka pretvorijo v denarne.7 Sodišče prve stopnje je v tem oziru upravičeno izpostavilo, da je tožnik sam izbral zahtevek, ki ga bo uveljavljal (v stečajnem postopku). Za razliko od tega pravdnega postopka, v katerem je (na koncu) uveljavljal (oblikovalni) zahtevek na znižanje kupnine in (izpolnitveni) zahtevek na izstavitev zemljiško-knjižnega dovolila v zvezi z nepremičnino parc. št. ... k.o. X (za katero neutemeljeno navaja, da je last kupca in da ne sodi v stečajno maso),8 je v stečajnem postopku priglasil (denarni) zahtevek na vračilo kupnine s sklicevanjem na svoj odstop od (pred)pogodbe zaradi neizpolnitve le-te s strani tožene stranke.

8. Glede na to, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev upravičeno oprlo na določbo petega odstavka 296. člena ZFPPIPP, je za presojo njene pravilnosti nebistveno9 pritožbeno navajanje, da naj bi bila pogodba še zmeraj veljavna, da naj bi bilo med strankama dogovorjeno, da se kupnina za znesek 12.120,00 EUR zadrži oziroma zniža10 in da naj bi do drugačnega uveljavljanja zahtevka prišlo zaradi „spremenjenih okoliščin“11 (posledično pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje v zvezi z obstojem omenjenih okoliščin izvesti s strani tožnika predlagane dokaze/zaslišanja), neprepričljivo pa tudi sklicevanje na načelo pravičnosti. Tako kot ostali upniki je bil dolžan tudi tožnik v skladu z določbami ZFPPIPP (z izpodbijano sodbo zavrnjene) zahtevke (terjatve) prijaviti v stečajnem postopku nad toženo stranko.

9. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP12). Zaradi neuspeha s pritožbo tožnik sam trpi svoje z njeno vložitvijo nastale stroške (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožena stranka sam krije svoje z vložitvijo odgovora na pritožbo nastale stroške, saj v njem podane navedbe k predmetni odločitvi niso v ničemer prispevale (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Pravilno tožeča stranka. 2 Na ta odgovor je tožnik podal odgovor (skupaj z novimi listinami), ki pa ga (ker v ZPP ni predviden) ni bilo moč upoštevati. 3 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, Uradni list RS, št. 126/2007, s kasnejšimi spremembami. 4 V smislu uveljavljanja različnih sankcij zaradi neizpolnitve oziroma nepravilne izpolnitve pogodbe (glej 15. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). 5 Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami. 6 Glej N. Plavšak, Obligacijski zakonik s komentarjem (redaktorja M. Juhart, N. Plavšak), tretja knjiga, GV založba, Ljubljana 2004, str. 169, oziroma VSRS sodbo II Ips 288/2014 z dne 5. 5. 2016. Tudi če bi bila njegova podlaga dogovor, kot to izhaja iz pritožbenih navedb, bi šlo za uveljavljanje nedenarnega zahtevka. 7 Sodišče prve stopnje je upoštevaje navedeno pravilo v 14. točki obrazložitve izpodbijane sodbe (zgolj) pravilno pojasnilo, da bi moral tožnik svojo nedenarno terjatev v stečajnem postopku nad toženo stranko prijaviti v denarnem znesku. To pa ni v nobenem nasprotju (kot to poskuša prikazati pritožba) z ugotovitvijo, podano v 12. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da je tožnik v stečajnem postopku prijavil terjatev na vračilo kupnine v višini 22.103,00 EUR. 8 Če je (kot v konkretnem) v primeru prenosa lastninske pravice na nepremičnini sklenjen le zavezovalni pravni posel oziroma (prodajna) pogodba (za konkretni primer glej prodajno pogodbo z dne 10. 12. 2009 v prilogi A6), ne pa tudi razpolagalni pravni posel (ki je v primeru prenosa lastninske pravice na nepremičnini zemljiškoknjižno dovolilo z overjenim podpisom prodajalca), ima kupec le obligacijsko terjatev za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Stvarnopravnih zahtevkov (izločitvene pravice) na podlagi zavezovalnega pravnega posla v tem primeru nima (imel bi jih v primeru dejanskega stana iz 2. točke prvega odstavka 22. člena ZFPPIPP). Če razpolagalni pravni posel ni bil izvršen do začetka stečajnega postopka nad prodajalcem, ima kupec, ki je svojo obveznost plačila kupnine že v celoti izpolnil, do stečajnega dolžnika tako „le“ nedenarno terjatev, ki jo je treba pretvoriti v denarno po pravilih iz 253. člena ZFPPIPP in jo kot takšno prijaviti v stečajnem postopku nad prodajalcem (vse navedeno izhaja iz VSRS sklepa III Ips 128/2014 z dne 22. 4. 2016). Določba 253. člen ZFPPIPP se ne uporablja (glej 265. člen ZFPPIPP) v primeru vzajemno neizpolnjenih dvostranskih pogodb (glej prav tako VSRS sklep III Ips 128/2014 z dne 22. 4. 2016). Vendar pa v obravnavani zadevi upoštevaje pritožbene navedbe o takšni situaciji ni moč govoriti. Tožnik namreč v pritožbi zatrjuje, da je bila z njegove strani kupnina plačana (za prvotno zadržani del kupnine pa med strankama sklenjen dogovor, da se kupnina zniža). 9 Pa tudi sicer v očitnem nasprotju z vsebino (s strani tožnika) predložene prijave terjatve z dne 19. 12. 2016 (priloga A4), odstopa od pogodbe z dne 23. 2. 2016 (priloga A2) kot tudi trditvami iz (nasprotne) tožbe z dne 17. 3. 2016. 10 Kot je bilo poudarjeno že v opombi št. 6 te sodbe, bi bil tudi tak dogovor „zgolj“ podlaga za uveljavljanje nedenarnega zahtevka. 11 Češ da je tožnik od stečajnega upravitelja izvedel, da stečajna masa ne bo zadoščala za poplačilo njegove denarne terjatve (plačane kupnine). 12 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.