Jedro

Taksna tarifa predpisuje enotno sodno takso za postopek o predlogu za izvršbo, kar pomeni, da se za predlog za izvršbo, ne glede na njegove dopolnitve v skladu s 4. odstavkom 40. člena ZIZ, plača ena sodna taksa.

Sodna taksa po tarifni številki 4012 Taksne tarife se plača za postopek o predlogu upnika na podlagi 34. člena ZIZ, v primeru objektivne kumulacije izvršilnih sredstev, do katere pride po izdaji sklepa o izvršbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot prepozen zavrglo predlog upnice za povrnitev stroškov z dne 18. 9. 2014. 2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila upnica po svoji pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Ne strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da bi morala stroške sodne takse priglasiti ob vložitvi dopolnitve predloga za izvršbo z dne 2. 9. 2014 in 4. 9. 2014, saj ji je strošek sodne takse nastal, ko ga je plačala in ne ob vložitvi vlog. Poudarja, da je generalno stroške sodne takse priglasila že v predlogu za izvršbo. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in ugoditev stroškovnemu predlogu upnice za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 60,00 EUR. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. O stroških predloga za izvršbo, katerega sestavni del sta tudi dopolnitvi z dne 2. 9. 2014 in 4. 9. 2014, vključno s sodno takso v znesku 55,00 EUR, kolikor znaša sodna taksa za postopek o predlogu za izvršbo po tarifni številki 4011 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju Taksna tarifa), je bilo že odločeno s pravnomočnim sklepom o izvršbi z dne 11. 9. 2014. Že iz tega razloga o kasnejši zahtevi za povrnitev stroškov dopolnitev predloga za izvršbo ni več mogoče vsebinsko odločiti. Načelno je pritrditi opredelitvi sodišča prve stopnje, da je treba povrnitev stroška sodne takse (kadar gre za predlog, za katerega obstaja taksna obveznost) zahtevati že v predlogu, o katerem naj odloči sodišče, če gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja (tretji odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Pojasniti pa je treba, da Taksna tarifa predpisuje enotno sodno takso za postopek o predlogu za izvršbo, kar pomeni, da se za predlog za izvršbo, ne glede na njegove dopolnitve v skladu s četrtim odstavkom 40. člena ZIZ, plača ena sodna taksa v višini 55,00 EUR. Sodna taksa v višini 30,00 EUR po tarifni številki 4012 Taksne tarife se plača za postopek o predlogu upnika na podlagi 34. člena ZIZ, torej v primeru objektivne kumulacije izvršilnih sredstev, do katere pride po izdaji sklepa o izvršbi, kar tudi jasno izhaja iz opredelitve dejstev pri tarifni številki 4012, zaradi katerih se odmeri taksa. Sodišče prve stopnje je upničini dopolnitvi predloga za izvršbo, h katerima jo je pozvalo na podlagi četrtega odstavka 40. člena ZIZ (1), v zvezi s taksno obveznostjo nepravilno obravnavalo kot predloga za nadaljevanje izvršbe z novima izvršilnima sredstvoma, namesto kot dopolnitvi nepopolnega predloga za izvršbo.

6. Višje sodišče (kljub nepravilni obravnavi upničinih vlog glede taksne obveznosti) nima podlage za poseg v odločitev v izpodbijanem sklepu, saj dolžniku v nobenem primeru ne bi bilo mogoče naložiti povrnitve plačila sodne takse za vlogo, za katero ni nastala taksna obveznost, pa čeprav jo je upnica po pozivu sodišča plačala. ZST-1 namreč v 36. in 37. členu za takšne primere predvideva pravico do vrnitve takse.

7. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V tej odločitvi je vsebovana tudi odločitev o stroških pritožbenega postopka.

(1) Četrti odstavek 40. člena ZIZ se glasi: „Če upnik predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva, in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikove zaposlitve. V tem primeru sodišče pred izdajo sklepa po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih v elektronsko dosegljivih evidencah. Če iz elektronsko dosegljivih evidenc izhaja, da viri za predlagana izvršilna sredstva ne obstajajo in upnik ni predlagal drugih izvršilnih sredstev, ravna sodišče s takšnim predlogom za izvršbo kot z nepopolno vlogo.“