Jedro

Neutemeljene so tožnikove navedbe o nemožnosti razpolaganja z nekaterimi nepremičninami, ker je v zemljiški knjigi pri njih vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve. Kljub obstoju prepovedi odtujitve in obremenitve je nepremičnina lahko predmet obligacijskih pravic, npr. najema, zakupa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč je ugotovil, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu z določili Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter določili Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS).

2. Tožena stranka je ugotovila, da je tožnik lastnik nepremičnin z ID znakom parc. ... v vrednosti 106,00 EUR, parc. ... v vrednosti 1.309,00 EUR, parc. ... v vrednosti 18.726 EUR, parc. ... v vrednosti 1.622,97 EUR in solastnik parcele do 1/2 ... v vrednosti 49.646,50 EUR in stavbe št. ... (garaža) na parc. št. 422 k.o. ... v vrednosti 8.802,31 EUR. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da sta tožnik in njegova žena A. A. solastnika do 1/2 nepremičnine z ID znakom parc. št. ..., ki v naravi predstavlja zemljišče s stanovanjsko stavbo (stavba št. ...) in garažo (stavba št. ...). Iz evidence Ministrstva za notranje zadeve RS izhaja, da ima A. A. prijavljeno stalno prebivališče na naslovu X., to je na naslovu stavbe št. ..., medtem ko ima tožnik na navedenem naslovu začasno bivališče. Stalno bivališče pa ima tožnik na naslovu v Y. in sicer na nepremičnini ..., ki predstavlja zemljišče s stanovanjsko stavbo št. ..., kjer tržna vrednost po podatkih GURS znaša 18.726,00 EUR. Tožnik je upokojen in je njegova pokojnina v obdobju treh mesecev pred vložitvijo vloge za dodelitev brezplačne pravne pomoči (drugi odstavek 20. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP) znašala v mesecu decembru 2020 v višini 604,86 EUR, v mesecu februarju in marcu 2021 po 619,98 EUR in njegove žene v decembru 2020 v višini 851,59 EUR in v mesecu januarju in februarju 2021 po 872,87 EUR. Skupna vrednost premoženja tožnika in njegove žene, ki se upošteva pri uveljavljanju materialnega stanja tožnika in njegovih družinskih članov znaša 80.212,78 EUR.

3. Tožena stranka je ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS (da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja). Tožnik dejansko ne prebiva na naslovu stalnega prebivališča, saj ima začasno prebivališče prijavljeno na drugem naslovu. Zaradi tega ni mogoče nepremičnine, torej stanovanjske stavbe, št. ... na naslovu X. in stanovanjske stavbe v Y. , št. 25 izključiti kot premoženje, ki se ne upošteva pri ugotavljanju tožnikovega premoženjskega stanja. Tožena stranka je zaključila, da vrednost premoženja tožnika in njegove žene presega znesek 19.304,46 EUR in zato tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 4. Tožnik v laični tožbi navaja, da njegovih podatkov in njegove žene, ne sme izdati noben državni organ. Ugotovitve v izpodbijani odločbi se ne ujemajo z dejanskim stanjem in so v nasprotju z darilno pogodbo z dne 15. 4. 1990. A. A. je namreč tožniku podarila nepremičnine vlž. št. 546 k.o. ..., ki predstavljajo z.k. telo 11-hiša z gospodarskim poslopjem. Tožnik ugovarja tudi višini vrednosti nepremičnin na naslovu Y. Prav tako je na nepremični vpisana prepoved odtujitve in obremenitve. Tožnik smiselno predlaga, da sodišče tožbi ugodi.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču poslala upravne spise.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporna odločitev v izpodbijani odločbi, s katero je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja, saj vrednost premoženja tožnika in njegove žene A. A. presega znesek 19.304,64 EUR.

8. Sodišče je v skladu z določili Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in 22. ter 23. členom Ustave RS izvedlo glavno obravnavo, do katere ima tožeča stranka pravico, saj se stranki šele pred sodiščem srečata v enakopravnem položaju. Izvedba glavne obravnave zagotavlja pravico do učinkovitega sodnega pravnega varstva pravic, med katerimi je tudi pravica do poštenega postopka, kar ustreza tudi 6. členu Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP) in 47. členu Listine EU o temeljnih pravicah. Sodišče je zato v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi ( prvi odstavek 51. člena ZUS-1).

9. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni v ZBPP (3. odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (1. odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (2. odstavek 13. člena ZBPP).

10. Po določbi 1. odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). V skladu s tem določilom ZBPP je tožena stranka navedla pravilno pravno podlago dveh zakonov, ki urejata navedeno materijo, in sicer ZSVarPre in ZUPJS. V skladu z določbo 27. člena ZSVarPre se brazplačna pravna pomoč, ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev, ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oz. premoženje, ki se upošteva po ZSVarPre, ter katerega vrednost dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 19.304,64 EUR. To pomeni, da prosilec v nobenem primeru ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, če ima premoženje ali prihranke, ki presegajo navedeno vrednost. 11. Med strankami ni sporno, da sta tožnik in njegova žena A. A. vsak do ½ solastnika nepremičnine z ID znakom parc. št. ..., ki v naravi predstavlja zemljišče s stanovanjsko stavbo št. ..., na naslovu X., kjer ima tožnik prijavljeno začasno prebivališče, njegova žena pa stalno prebivališče. Prav tako sta na navedenem naslovu tožnik in njegova žena A. A. solastnika do 1/2 garaže (stavba št. ...). Nepremičnina na naslovu v Y., št. ..., predstavlja zemljišče s stanovanjsko stavbo št. ..., kjer ima tožnik stalno bivališče. 12. Tožnik je v tožbi navajal in na glavni obravnavi izpovedal, da dejansko prebiva na naslovu začasnega prebivališča v Mariboru, medtem ko hiša v Y. ni primerna za bivanje, saj naj bi bila porušena.

13. Prvi odstavek 18. člena ZUPJS med drugim določa, da se v premoženje se ne štejejo stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja. Navedena določba je bila korigirana s 5. členom ZSVarPre-E, ki določa, da se ne glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči oz. varstvenega dodatka kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 EUR.

14. Tožena stranka glede na citirane določbe ni upoštevala solastniški delež nepremičnine - stanovanjska stavba št. ... (na naslovu X., tožnikove žene v višini 36.654,07 EUR, medtem ko je solastninski delež tožnika v višini 36.654,07 EUR upoštevala kot premoženje tožnika. Prav tako je tožena stranka upoštevala kot premoženje solastniški delež tožnika na nepremični v Y., zato ker ima tožnik tam stalno prebivališče, vendar tam ne živi in ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 18. člena ZUPJS. Sodišče je na glavni obravnavi po izvedbi dokaza z zaslišanjem tožnika ugotovilo, da tožnik dejansko prebiva na naslovu X., ker na naslovu stalnega prebivališča v Y., ne more prebivati, saj hiša ni sposobna za bivanje.1 Iz tega razloga sodišče pri ugotavljanju premoženja tožnika ni upoštevalo na podlagi prvega odstavka 18. člena ZUJPS, kot premoženje njegov solastniški delež na nepremičnini – stanovanjska stavba št. ... v Mariboru, v vrednosti 36.654,07 EUR.

15. Ne glede, da se ne upošteva kot premoženje po ZUPJS tožnikov solastniški delež na nepremičnini – stanovanjska stavba št. ... v Mariboru, v vrednosti 36.654,07 EUR, pa vrednost ostalega premoženja tožnika in njegove žene, ki se upošteva po ZUPJS presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, to je 19.304,64 EUR.

16. Sodišče je sledilo ugotovitvam tožene stranke glede lastništva in vrednosti nepremičnin tožnika, ki temeljijo na aktualnih podatkih zemljiške knjige in vrednostih po GURS, zato tudi ni sledilo predloženi dokumentaciji s strani tožnika na glavni obravnavi, saj se podatki oz. vrednosti spreminjajo. Upošteva se vrednost nepremičnin z ID znakom parc. ... v višini 106,00 EUR, parc. ... v višini 1.309,00 EUR, parc. ... v višini 18.726 EUR, parc. ... v vrednosti 1.622,97 EUR in stavba št. ... (garaža) na parc. št. ... k.o. ... v vrednosti 17.604,62 EUR, skupaj torej vrednost nepremičnin v višini 39.368,59 EUR. K temu je treba prišteti tudi nesporno ugotovljeno pokojnino tožnika in njegove žene, kar vse presega višino višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (27. člen ZSVarPre).

17. Neutemeljene so tožnikove navedbe o nemožnosti razpolaganja z nekaterimi nepremičninami, ker je v zemljiški knjigi pri njih vknjižena prepoved odtujitve in obremenitve. Kljub obstoju prepovedi odtujitve in obremenitve, je nepremičnina lahko predmet obligacijskih pravic, npr. najema, zakupa. Sodišče zavrača tudi ostale ugovore tožnika kot neutemeljene, saj na drugačno odločitev sodišča ne vplivajo.

18. Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolaga tožnik in njegova žena, je tožena stranka tudi po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker je po navedenem sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

1 Nepremičnina na naslovu v Y. je v inšpekcijskem postopku zaradi sanacije oz.odstranitve.