Jedro

Bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77, ki se po določbi 16. člena ZUS primerno uporablja za vsa vprašanja postopka, ki ga ZUS ne ureja, je podana, če sodišče k odpravi pomanjkljivosti tožbe ne pozove tožeče stranke, pač pa osebo, ki po 1. odstavku 90. člena ZPP/77 ne more biti pooblaščenec tožeče stranke.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1071/98-5 z dne 3.12.1999, ter se zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

S 1. točko izreka izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97, v nadaljevanju ZUS) zavrglo tožbo tožeče stranke zaradi varstva ustavnih pravic, z 2. točko izreka pa ni ugodilo njenemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.

V obrazložitvi 1. točke izreka izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožba nepopolna in nerazumljiva, ker z njo tožeča stranka ni konkretizirala ravnanj, s katerimi naj bi se posegalo v njene ustavne pravice. Tožbo je namreč vložila na vnaprej pripravljenem obrazcu, na katerem pa ni dopolnila manjkajočih, posebej označenih delov besedila obrazložitve tožbe in tožbenega zahtevka, ki naj bi jih dopolnil vsak tožnik glede na lasten primer. Zato je tožečo stranko dne 7.12.1998 pozvalo, da v roku 15 dni od dneva prejema dopisa, dopolni tožbo v smislu določbe 3. odstavka 28. člena ZUS. Tožeča stranka je prejela navedeni poziv dne 10.12.1998. Pred iztekom sodno določenega roka je dne 18.12.1998 sodišče sicer prejelo njen dopis, s katerim pa ugotovljenih pomanjkljivosti ni odpravila. Iz tega dopisa bi bilo mogoče sklepati, da je izpodbijan sklep, s katerim ji ni bila priznana lastnost stranke v denacionalizacijskem postopku, vendar tudi tega sklepa ni konkretizirala, niti ga ni predložila na zahtevo sodišča za dopolnitev tožbe v sodno odmerjenem roku. Ker tožeča stranka ni odpravila ugotovljenih pomanjkljivosti v sodno odmerjenem roku, je tožbo, ki je ni mogoče obravnavati, zavrglo. V obrazložitvi 2. točke izreka izpodbijanega sklepa navaja, da je tožeča stranka v tožbi predlagala tudi oprostitev plačila sodnih taks v smislu 71. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), podrejeno pa na podlagi potrdila o premoženjskem stanju, ki pa ga tožbi ni priložila. Ker je ugotovilo, da tožba ni vložena v zadevi denacionalizacije in da tožeča stranka ni predložila potrdila o premoženjskem stanju, ji je z dopisom za dopolnitev tožbe poslalo tudi zahtevo za predložitev potrdila v smislu določbe 3. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST). Ker tožeča stranka ni ravnala po tej zahtevi, njenemu predlogu ni ugodilo.

V pritožbi uveljavlja tožeča stranka vse pritožbene razloge iz 72. člena ZUS. Navaja, da sporno dejanje še traja in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in po opravljeni glavni obravnavi ugotovi, odpravi in prepove sporni poseg v njene ustavne pravice z razveljavitvijo izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje oziroma podrejeno, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je tudi odločitev sodišča prve stopnje groba kršitev njenih ustavnih pravic in nadaljevanje kršenja pravic "bivših" imetnikov stanovanjske pravice.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena, vendar ne iz razlogov, ki jih navaja tožeča stranka.

Iz spisov izhaja, da je tožeča stranka vložila lastnoročno tožbo, kateri je priložila tudi pooblastilo, da jo kot pooblaščenec zastopa Združenje ... (v nadaljevanju združenje). Sodišče prve stopnje je takšno pooblastilo štelo za pravno veljavno, in z dopisom z dne 7.12.1998 zahtevalo od združenja, da kot pooblaščenec tožeče stranke odpravi pomanjkljivosti tožbe. Ker združenje ni ravnalo po zahtevi sodišča prve stopnje, je sodišče tožbo tožeče stranke zavrglo.

Po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ne bi smelo ravnati po pooblastilu, ki ga je priložila tožeča stranka. Priloženo pooblastilo namreč ni pravno veljavno, ker ni sestavljeno tako, kot to določa 1. odstavek 90. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77), ki se po določbi 16. člena ZUS primerno uporablja za vsa vprašanja postopka, ki jih ZUS ne ureja. Po navedeni določbi ZPP/77 je namreč pooblaščenec lahko le oseba, ki je poslovno sposobna, torej le fizična oseba, kar pa združenje ni. Ker sodišče prve stopnje k odpravi pomanjkljivosti tožbe ni pozvalo tožeče stranke, kar bi v skladu s 1. odstavkom 29. člena ZUS moralo storiti, tožeči stranki ni dalo možnosti za odpravo pomanjkljivosti tožbe. Takšno nezakonito postopanje, s katerim tožeči stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem, pa je bistvena kršitev določb postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP/77, na katero mora pritožbeno sodišče po 2. odstavku 365. člena ZPP/77 paziti po uradni dolžnosti.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.