Jedro

Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da tožnik v postopku zavarovanja ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da ima terjatev do toženke ali da mu bo ta še nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Gre za temeljno predpostavko, ki mora biti izkazana tako v primeru izdaje zavarovalne kot tudi v primeru izdaje ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, zato je pritožbeno stališče, da je predlagano zavarovanje po vsebini ureditvena začasna odredba, pravno nepomembno.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je tožnik uveljavljal zavarovanje terjatve na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin z ID znakom: parcela 000 168/2, parcela 000 169/2 in parcela 000 168/3 ter zaznambo te prepovedi pri toženkinem solastniškem deležu.

2.Tožnik se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP,

v zvezi s 15. členom ZIZ.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v obeh primerih v toženkino stroškovno breme.

Zatrjuje zmotnost ugotovitve, da gre za zavarovalno začasno odredbo. Ker se s predlagano začasno odredbo varuje obstoječe premoženjsko stanje, zato da toženkin delež ne preide na tretjo osebo, gre dejansko za regulacijsko začasno odredbo. Sodišče je pogoje za zavarovanje napačno presojalo zgolj z vidika pravil, ki veljajo za zavarovalne začasne odredbe.

Tožnik je v tožbi trdil, da zemljiškoknjižno stanje, ki temelji na pogodbi z dne 3. 2. 2021, ne odraža dejanskega stanja, in da je njegov delež na skupnem premoženju večji od zakonske domneve. Že te navedbe omogočajo zaključek, da je zanj pogodba sporna. Dne 17. 4. 2024 je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 3. 2. 2021 in izbrisno tožbo. V njej zatrjuje, da je sporna pogodba nična zaradi odpadle pravne podlage (tožnik jo je sklenil izključno zato, da ohrani zakonsko zvezo) in zaradi nemoralnega nagiba (toženka se je želela okoristiti na tožnikov račun). Ker tožba v času vložitve predloga za izdajo začasne odredbe še ni obstajala, gre za dopustno pritožbeno novoto, ki bi, če bi bila sodišču znana, lahko privedla do drugačne odločitve.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pravdni stranki sta (nekdanja) zakonca, ki sta zakonsko zvezo sklenila ... 2014, in se razšla maja 2023. Predmet spora je obseg njunega skupnega premoženja in višina deležev na njem. Tožnik v okviru tožbenega zahtevka uveljavlja ugotovitev, da v skupno premoženje sodijo parcele 168/2, 169/2 in 168/3, vse k. o. ...

posojilo po pogodbi z dne 19. 7. 2017 v višini 9.594,65 EUR in posojilo po pogodbi z dne 1. 9. 2016 v višini 172.162,12 EUR, ter da znaša njegov delež na skupnem premoženju 70 %, toženkin pa 30 %. S predlogom za zavarovanje je želel toženki preprečiti razpolaganja z navedenimi nepremičninami.

5.Izpodbijana odločitev temelji na presoji, da tožnik v postopku zavarovanja ni s stopnjo verjetnosti izkazal, da ima terjatev do toženke ali da mu bo ta še nastala (1. odstavek 272. člena ZIZ). Gre za temeljno predpostavko, ki mora biti izkazana tako v primeru izdaje zavarovalne kot tudi v primeru izdaje ureditvene (regulacijske) začasne odredbe, zato je pritožbeno stališče, da je predlagano zavarovanje po vsebini ureditvena začasna odredba, pravno nepomembno.

6.Presoja o neobstoju predpostavke iz 1. odstavka 272. člena ZIZ ima dejansko podlago v ugotovitvah,

(1) da je tožnik postal lastnik parcel 168/2, 169/2 in 168/3 na podlagi izročilne pogodbe z dne 3. 2. 2016, sklenjene z mamo A. A. kot izročevalko,

(2) da sta pravdni stranki v obdobju 2016 - 2018 na parcelah 168/2 in 169/2 zgradili stanovanjsko hišo,

(3) da sta pravdni stranki 3. 2. 2021 v obliki notarskega zapisa sklenili Pogodbo o priznanju solastninskega deleža in darilno pogodbo, na podlagi katere je toženka postala solastnica (z deležem do 1/2) vseh treh omenjenih nepremičnin,

(4) da sta si tožnik in toženka v pogodbi z dne 3. 2. 2021 medsebojno priznala, da sta v času trajanja zakonske zveze s skupnim delom in skupnimi sredstvi na parcelah 168/2 in 169/2 zgradila stanovanjsko hišo, h kateri kot funkcionalno zemljišče sodi parcela 168/3, pri čemer sta bila njuna prispevka pri izgradnji hiše enaka.

7.Tožnik s tožbo uveljavlja upravičenja iz naslova skupnega premoženja, na podlagi 67. člena DZ. Skupno premoženje zakoncev nastane originarno, na podlagi samega zakona, neodvisno od volje zakoncev. Z njim lahko zakonca upravljata in razpolagata skupno in sporazumno (1. odstavek 69. člena DZ). Pogodba z dne 3. 2. 2021 izkazuje, da (aktive) skupnega premoženja ni več, ker sta si ga zakonca med trajanjem zakonske zveze sporazumno razdelila (prim. 1. odstavek 71. člena DZ). Parcela 168/3 pa je bila predmet daritve. Toženkina lastninska upravičenja na spornih nepremičninah torej nimajo zakonske, temveč pravnoposlovno podlago. Kot solastnica lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov, z omejitvami, ki izhajajo iz zakonite predkupne pravice (3. odstavek 66. člena SPZ).

8.Tožnik v okviru navedb, s katerimi je utemeljeval izdajo začasne odredbe, ni podal konkretnih navedb o neveljavnosti (in o razlogih za neveljavnost) pogodbe z dne 3. 2. 2021. Ne zadošča navedba, da zemljiškoknjižno stanje ne ustreza resničnemu lastninskemu stanju nepremičnin. Šteti je, da je pogodba z dne 3. 2. 2021 veljavna (do dokaza o nasprotnem) ter kot izraz svobodne in resnične pogodbene volje za pogodbeni stranki zavezujoča.

9.Ker gre za tožnikovo procesno dejanje, dne 17. 4. 2024 vložena tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe z dne 3. 2. 2021 ni okoliščina, ki bi predstavljala dopustno pritožbeno novoto (torej novoto, ki bi jo pritožbeno sodišče moralo upoštevati kot pravočasno in vsebinsko obravnavati - prim. 1. odstavek 337. člena ZPP). Glede navedb o ničnosti pogodbe z dne 3. 2. 2021, podanih šele v pritožbi, pritožnik ni pojasnil, zakaj jih brez svoje krivde v postopku ni mogel navesti že prej (v predlogu za zavarovanje).

10.Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, pri odločanju pa tudi ni zagrešilo (uradoma upoštevnih) postopkovnih kršitev. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP, v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

11.Kadar je postopek zavarovanja del pravdnega postopka, so stroški zavarovanja terjatve sestavni del pravdnih stroškov. O pritožbenih stroških bo zato odločeno s končno odločbo (4. odstavek 163. člena ZPP, v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998, s spremembami in dopolnitvami.

3Pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve ob navedbi parcel(e) opušča navedbo katastrske občine.

4V nadaljevanju: pogodba z dne 3. 2. 2021.

5Družinski zakonik, Ur. l. RS, št. 15/2017, s spremembami in dopolnitvami. Skupno premoženje zakoncev so vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev, ter tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja.

6S sporazumom o delitvi skupnega premoženja lahko zakonca za nazaj izključita režim skupnega premoženja.

7Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.