Jedro

Pritrditi gre pritožbi, da je z omejitvijo poslovne sposobnosti lahko poseženo v predlagateljičino osebno svobodo, svobodo gibanja in pravico do zasebne lastnine, ker ne more razpolagati s svojimi prihranki. Lahko je poseženo tudi v njene pravice do zasebne lastnine in do zasebnosti in osebnostnih pravic glede na to, da je pod nadzorom medicinskega osebja v domu, ki skrbi za njeno telesno in duševno stanje. Vendar ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče v predlagateljičine pravice poseglo protipravno. Tožnici je bila poslovna sposobnost odvzeta ob izpolnjenih pogojih iz 44. člena ZNP, pogoji, da bi ji jo sodišče vrnilo (razen v manjšem delu), pa niso izpolnjeni.

Volilno pravico je mogoče odvzeti le, če je posamezniku odvzeta poslovna sposobnost v celoti.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se I. točka izreka sklepa spremeni tako, da se glasi: „Predlagateljici se delno vrne opravilna sposobnost, tako da sme sklepati pravne posle, ki pomenijo enkratno razpolaganje z denarnimi zneski do največ 100,00 EUR in v skupni višini največ 100,00 EUR mesečno.“

II. V preostalem delu (II. in III. točka izreka sklepa) se pritožba zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlagateljici deloma vrnilo poslovno sposobnost tako, da sme, če ji skrbnik da na razpolago denarna sredstva, samostojno sklepati pravne posle, ki pomenijo enkratno razpolaganje z denarnimi zneski do največ 100,00 EUR in v skupni višini največ 100,00 EUR mesečno (I. točka izreka), predlagateljičina poslovna sposobnost deloma ostaja omejena tako, da ne more samostojno sklepati pravnih poslov, z izjemo tistih, opredeljenih v I. točki izreka, in ne more samostojno nastopati v upravnih in sodnih postopkih (II. točka izreka). Predlagateljici je vrnilo pravico voliti in biti voljena (III. točka izreka).

2. Predlagateljica po začasnem zastopniku sklep sodišča prve stopnje izpodbija iz vseh zakonsko dopustnih pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Navaja, da je sodišče ob upoštevanju izvedenskega izvida in mnenja dr. B. A. zmotno ocenilo, da bo predlagateljica v primeru vrnitve poslovne sposobnosti neracionalno razpolagala s svojimi denarnimi sredstvi. S svojo odločitvijo je protipravno poseglo v predlagateljičine pravice do osebne svobode, ker je obsojena na bivanje v domu, kjer noče živeti in življenje v ustanovi dojema kot življenje v zaporu, do svobode gibanja, saj ji je onemogočeno razpolaganje s sredstvi, zato se ne more svobodno gibati in potovati, do zasebne lastnine, saj ukrep sodišča pomeni razlastitev predlagateljice, do zasebnosti in osebnostnih pravic, saj je v domu pod stalnim nadzorom osebja in o svojem telesnem in duševnem stanju ne odloča sama, in do socialne varnosti, saj ukrep predlagateljico sili, da svoja sredstva uporablja za potroške, ki so za oblast sprejemljivi. Omejitev poslovne sposobnosti v tej zadevi dejansko predstavlja popolno omejitev zgoraj navedenih pravic, čeprav ima predlagateljica svoja lastna sredstva v višini 33.000,00 EUR in redni mesečni prihodek, to je pokojnino v višini 620,00 EUR. Gre za nesorazmeren ukrep, saj predlagateljica nima takšnih zdravstvenih težav, da ne bi zmogla samostojno živeti. Odvzem poslovne sposobnosti predlagateljici ne temelji v zaščiti njenih osebnih interesov, temveč v zaščiti državnega premoženja z namenom, da se iz njenega premoženja zagotovijo sredstva za plačevanje ustanove, v kateri nesvobodno biva. Predlagateljici pokojnina omogoča normalno preživetje, ob njeni morebiti zapravljivosti pa je ta znesek skoraj v celoti izvzet iz izvršbe. Tveganje, da bi predlagateljica neracionalno zapravila svoje premoženje, obstaja, a ni bistveno večje kot pri slehernem posamezniku. Skrb sodišča, da bi predlagateljica denar neracionalno potrošila in bi zaradi tega ogrozila svoje življenje, je odveč, saj je država za predlagateljico dolžna poskrbeti v okviru svoje socialne funkcije. Predlagateljica po svojem zastopniku zaključi, da je pritožba bolj kot ne filozofske narave, vendar je ravno v tem bistveno vprašanje, ali sme država posebnega posameznika, kar predlagateljica zaradi svojih bolezni je, prisiliti k določenemu načinu življenja. Predlagateljica meni, da ne. Dovolj bi bil že ukrep, ki bi ji onemogočil razpolaganje s pokojnino, omogočil pa bi ji prosto razpolaganje s privarčevanimi sredstvi. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ji v celoti vrne poslovno sposobnost, podredno naj zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pravno podlago za vrnitev poslovne sposobnosti predstavlja določilo prvega odstavka 54. člena ZNP. Materialnopravna predpostavka za vrnitev poslovne sposobnosti je, da prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila ta v celoti ali delno odvzeta.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila predlagateljici v letu 2000 delno odvzeta poslovna sposobnost zaradi nekritične presoje pri upravljanju z denarjem, ter je izvedenec ocenil, da potrebuje pomoč v denarnih zadevah in pri poslovanju s svojim premoženjem. V letu 2015 ji je bila s sklepom N 8/2014 z dne 10. 11. 2015 poslovna sposobnost v celoti odvzeta, odvzela se ji je pravica voliti in biti voljena ter se je odvzem zaznamoval v zemljiški knjigi. Izvedenka je takrat ugotovila, da so pri predlagateljici podane resne telesne zdravstvene motnje in motnje duševnega zdravja, ter zaključila, da zaradi upada kognitivnih sposobnosti, osebnih lastnosti ter psihoorganske motnje ni sposobna ustrezno skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Proti takšnemu sklepu se predlagateljica ni pritožila. V tem postopku je podala predlog za vrnitev poslovne sposobnosti, ki ga ni posebej obrazložila, je pa navedla, da je trenutno nastanjena v D. ter za kontakt predlagala tri osebe iz doma (splošnega zdravnika, psihiatra in direktorja), ki so jo v času nastanitve bolje spoznale.

6. Predlagateljica je za to, da bi ji sodišče vrnilo opravilno sposobnost, morala izkazati, da so prenehali razlogi, zaradi katerih ji je bila ta odvzeta. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja, da so razlogi za odvzem v pretežnem delu še vedno podani. Obrazložitev sodišča je jasna, popolna in celovita ter ji pritožbeno sodišče pritrjuje. Sodišče, ki se je oprlo na izvedensko mnenje, je ugotovilo, da se pri predlagateljici prepletajo štirje vzroki, ki vplivajo na njeno psihofizično stanje, tako da ne more sama skrbeti za svoje pravice in koristi. To so psihoorganski sindrom, neopredeljena psihotična motnja, primarno slabša intelektualna diferenciranost ter disocialne osebnostne poteze. Zaradi naštetega je pri predlagateljici ugotovljen obsežnejši in globlji upad možganskih funkcij (kognitivni upad), ki vključuje motnje pozornosti, presoje, spomina, vedenjsko in miselno (kognitivno) dezorientiranost ter motnjo v izvršitvenih funkcijah (nesposobnost v celoti skrbeti zase, nesposobnost racionalnega trošenja denarja), pomanjkljivo kontrolo čustev in impulzov. Sodišče je zato pravilno ugotovilo, da predlagateljici opravilne sposobnosti v pretežnem delu ni mogoče vrniti. Pritožba ugotovitev izvedenke konkretno ne izpodbija, zgolj na dveh mestih navaja, da predlagateljičine bolezni niso takšne, da ne bi zmogla sama živeti.

7. Sodišče je poslovnim dejanjem, ki jih predlagateljica po volji skrbnika izvršuje že doslej, s tem ko prejema 88,00 EUR mesečne žepnine, pravilno dalo tudi pravno veljavnost. Ugotovilo je, da tudi impulzivno zapravljanje teh zneskov predlagateljičini dobrobiti in njenim koristim ne more povzročiti take škode, da bi ta opravičevala še globlji poseg v temeljno človekovo pravico predlagateljice do osebne avtonomije. Zato ji je poslovno sposobnost utemeljeno vrnilo za samostojno upravljanje s premoženjem do zneska 100,00 EUR mesečno.

8. Ob povedanem so neutemeljene pritožbene trditve, da je sodišče dejansko stanje zmotno ugotovilo. Pritrditi gre pritožbi, da je z omejitvijo poslovne sposobnosti lahko poseženo v predlagateljičino osebno svobodo, svobodo gibanja in pravico do zasebne lastnine, ker ne more razpolagati s svojimi prihranki. Lahko je poseženo tudi v njene pravice do zasebne lastnine in do zasebnosti in osebnostnih pravic glede na to, da je pod nadzorom medicinskega osebja v domu, ki skrbi za njeno telesno in duševno stanje. Vendar ni mogoče pritrditi pritožbi, da je sodišče v predlagateljičine pravice poseglo protipravno. Tožnici je bila poslovna sposobnost odvzeta ob izpolnjenih pogojih iz 44. člena ZNP, pogoji, da bi ji jo sodišče vrnilo (razen v manjšem delu), pa niso izpolnjeni.

9. Nadalje niso utemeljene pritožbene navedbe, da gre pri tem, ko sodišče predlagateljici poslovne sposobnosti ni vrnilo, za nesorazmeren ukrep, saj predlagateljica nima takšnih zdravstvenih težav, ki bi ji onemogočale samostojno življenje. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da predlagateljica zaradi telesnih in psihičnih težav ne more živeti sama. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je narava duševne motnje kronificirana in bistveno boljšega stanja ni pričakovati. Nadalje iz mnenja izhaja, da je predlagateljica v trenutnih razmerah bivanja v strukturiranem okolju, kjer je redno spremljana in redno prejema vso predpisano terapijo, praktično dosegla najvišjo možno stopnjo funkcionalnosti, ki jo njene kapacitete dopuščajo. To pomeni, da je za predlagateljico bivanje v domu bistvenega pomena za njeno telesno in duševno zdravje. Tudi iz razloga, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ker je njeno ravnanje s premoženjem docela podvrženo impulzivnim vzgibom, v preteklosti pa so jo že prizadele posledice resnih dolgov.1 Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da obstaja nevarnost, da bi predlagateljica večje vsote denarja impulzivno zapravila v kratkem času in nepremišljeno. Tudi v tem delu se je sodišče prve stopnje pravilno naslonilo na izvedeniško mnenje. Sodišče je pridobilo mnenje vseh treh oseb, ki jih je predlagateljica navedla v svojem predlogu (psihiatra I. L., direktorja zavoda T. L. in splošnega zdravnika P. P.). Slednji je navedel, da predlagateljica glede na številne bolezni in večletno terapijo, ki jo prejema, sama ne bi bila sposobna izvajati teh nalog, ne da bi ogrozila lastno zdravje, medtem ko sta prva dva potrdila ugotovitve izvedenke, da je predlagateljica tudi pri ravnanju s finančnimi sredstvi impulzivna in nekritična. Vse navedeno utemeljuje sklep, da s svojimi prihranki in pokojnino ni sposobna ravnati tako, da si ne bi povzročala škode.

10. Neutemeljeni, nekorektni, predvsem pa dokazno nepodprti so pritožbeni očitki, da odločitev, da predlagateljica ne more prosto razpolagati s finančnimi sredstvi, ne temelji v zaščiti njenih osebnih interesov, ampak v zaščiti javnega premoženja. Res podatki spisa izkazujejo, da se iz predlagateljičinih prihrankov in pokojnine pridobivajo sredstva za njeno bivanje v zavodu. A zakaj bi bilo to v nasprotju z ustavnimi pravicami, pritožba ne pojasni. Po oceni pritožbenega sodišča je država dolžna pokrivati stroške za bivanje posameznikov v domovih tedaj, kadar sami tega ne zmorejo. Predlagateljica pa ima prihranke, iz katerih si sama lahko plačuje bivanje v ustanovi. V zvezi s tem so neutemeljeni in nekorektni tudi pritožbeni očitki, da bi bila pokojnina, če bi ji bila vrnjena, ob njeni morebitni zapravljivosti, v celoti izvzeta iz izvršbe, ter da predlagateljica zaradi neracionalnega trošenja ne more ogroziti svojega življenja, saj je v tem primeru dolžna zanjo poskrbeti država v okviru svoje socialne funkcije. Na pritožbeni očitek, da tveganje, da bi predlagateljica neracionalno zapravila svoje premoženje, obstaja, a ni večje kot pri slehernem posamezniku, pa je pojasnjeno zgoraj, da temu ni tako.

11. Glede na to, da je sodišče prve stopnje predlagateljici poslovno sposobnost vrnilo delu, da lahko samostojno razpolaga s 100,00 EUR mesečno, takšnega razpolaganja ni dopustno pogojevati z voljo ali presojo skrbnika, zato je sodišče I. točko izreka izpodbijanega sklepa delno spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

12. Ker se je predlagateljičin začasni zastopnik pritožil tudi zoper III. točko izreka, po kateri se predlagateljici vrneta pravica voliti in biti voljena, svoje pritožbe pa ni konkretiziral, je sodišče v tem delu sklep sodišča prve stopnje uradoma preizkusilo glede pravilne uporabe materialnega prava in ugotavlja, da je sodišče utemeljeno zaključilo, da je mogoče volilno pravico odvzeti le, če je posamezniku odvzeta poslovna sposobnost v celoti ,2 zato ji jo je pravilno vrnilo.

13. Ob povedanem je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v II. in III. točki potrdilo, I. točko izreka pa delno spremenilo (2. in 3. točka 365. člena ZPP v povezavi s 37. členom ZNP).

1 11. točka obrazložitve. 2 15. točka obrazložitve in 7. člen Zakona o volitvah v državni zbor.