Jedro

Pravilno je stališče, da morata investitorja plačati komunalni prispevek občini, čeprav sta zatrjevala, da sta s svojimi sredstvi prispevala h komunalni opremljenosti zemljišča, saj je njun ugovor v celoti nedokumentiran, občina v svojem odloku pa ni predvidela oprostitve ali znižanja tega prispevka; za presojo ustavnosti odloka pa upravno sodišče ni pristojno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1788/98-17 z dne 4.11.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 20.10.1998. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Občinske uprave Občine R. z dne 9.7.1998, s katero je bilo tožnikoma kot investitorjema gradnje stanovanjske hiše in s tem zavezancema za plačilo sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča s parc. št. 490/7 k.o. P. naloženo v plačilo 604.871,00 SIT. Prvostopno sodišče v izpodbijani sodbi navaja, da izpodbijana odločba in odločba organa prve stopnje temeljita na določbah Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, v nadaljevanju ZSZ), podrobnejši izračun komunalnega prispevka pa na določbah Navodila za podrobnejši izračun sorazmernega dela stroškov priprave in opremljanja stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami sekundarnega omrežja (Uradni list RS, št. 22/90, v nadaljevanju navodilo). Občina, ki odmerja komunalni prispevek, ki ga je investitor dolžan plačati pred izdajo gradbenega dovoljenja, lahko s predpisom, s katerim v skladu z navodilom določi podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka, določi še oprostitve ali znižanja komunalnega prispevka. Občina R. v Odloku o plačilu sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča na območju Občine R. (Uradni Vestnik G., št. 38/95, v nadaljevanju odlok), s katerim je določila obveznost plačila sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča za vse investitorje, ki nameravajo graditi ali adaptirati na njenem območju, oprostitve plačila oziroma znižanje plačila navedenega prispevka ni predvidela oziroma določila. Zato je po stališču sodišča prve stopnje odločitev tožene stranke pravilna. Upravni organ prve stopnje pa je tudi pravilno izračunal višino komunalnega prispevka, ki je bil izdelan na podlagi določil navodila in odloka. Zavrnilo pa je pritožbene ugovore neenakega obravnavanja investitorjev, saj je iz podatkov upravnih spisov bilo razvidno, da je bil opravljen enak izračun za plačilo sorazmernega dela stroškov vsem investitorjem.

V pritožbi tožnika vztrajata pri tožbenih navedbah, da je nepravično, da so morali vsi investitorji z lastnimi sredstvi zgraditi komunalno infrastrukturo, nato pa še plačati občini prispevek za opremljanje stavbnih zemljišč, čeprav bi prav občina morala ta stavbna zemljišča komunalno opremiti s svojimi sredstvi. Strinjata se, da občina z odlokom ni predvidela znižanja oziroma oprostitve plačila komunalnega prispevka, vendar pa ponovno zatrjujeta, da so bili določeni investitorji oproščeni tega prispevka. Zato ponovno prosita za razmislek o zmanjšanju prispevka, kajti sami so zgradili del javne infrastrukture, ki jo bo tržila občina na osnovi preteklega vlaganja v ta del omrežja in ga že na njihovem območju trži. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Svojo odločitev je sodišče oprlo na pravilno materialno pravo, saj je pri svoji presoji zakonitosti odločbe tožene stranke uporabilo določbe ZSZ, navodila in odloka Občine R. Tudi dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku, je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo kot pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev določb postopka v upravnem sporu, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Iz izpodbijane sodbe je razvidno, da je sodišče prve stopnje presodilo vse tožbene ugovore tožnikov in na njih obrazloženo odgovorilo. Razlogi, s katerimi sodišče prve stopnje zavrača ugovore tožnikov, so skladni s podatki predloženih upravnih spisov in določbami ZSZ, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje. S temi razlogi se pritožbeno sodišče strinja in jih v izogib ponavljanju ne navaja ponovno.

Pritožbeno sodišče zavrača tudi nadaljnji pritožbeni ugovor tožnikov, ki sta ga v celoti neizkazanega uveljavljala že v tožbi, pa ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo, namreč, da sta morala s svojimi sredstvi investirati v komunalno opremljanje zemljišča, sedaj pa morata plačati še občini prispevek za opremljanje tega zemljišča. Iz upravnih spisov izhaja, na te podatke pa je oprlo svoje mnenje tudi sodišče prve stopnje, da je tožena stranka pri izračunu komunalnega prispevka za vse objekte na t.i. P. plani, kjer je obravnavano zemljišče, napravila enak izračun za plačilo sorazmernega dela stroškov. Na pritožbeni ugovor tožnikov, da je nepravično, da Občina R. v svojem odloku ni sprejela tudi določb o oprostitvah oziroma znižanjih komunalnega prispevka za lastna vlaganja investitorjev v infrastrukturo, pa pritožbeno sodišče dodaja, da upravno sodišče ni pristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti splošnih pravnih aktov, med katere sodi tudi občinski odlok.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.