Jedro

Rok za plačilo predujma za postavitev začasnega zastopnika nasprotnemu udeležencu je prekluziven sodni rok.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za delitev nepremičnin. Navedlo je, da je s sklepom z dne 8. 3. 2023 predlagateljicama naložilo, da v roku 30 dni založita predujem, potreben za postavitev začasnega zastopnika prvemu in drugemu nasprotnemu udeležencu. Predlagateljici v odrejenem roku tega predujma nista založili.

2. Zoper to odločitev se pritožujeta predlagateljici po pooblaščenki. Navajata, da je bil predujem plačan 24. 4. 2023. Pooblaščenka predlagateljic je že naslednji dan, ko ji je bil vročen sklep z dne 8. 3. 2023, to je 10. 3. 2023, seznanila s tem sklepom (preko elektronske pošte) prvo predlagateljico in ji ga je v priponki posredovala. Prav tako jo je pozvala k plačilu zahtevanega predujma. Po prejemu izpodbijanega sklepa je kontaktirala prvo predlagateljico. Skupaj sta ugotovili, da prej omenjeno elektronsko sporočilo prve predlagateljice ni doseglo (pomotoma in nevedoč naj bi ga izbrisala). Po seznanitvi z izpodbijanim sklepom je prva predlagateljica predujem plačala. Predlagateljici želita, da se postopek nadaljuje. Do zavrženja predloga je očitno prišlo zaradi pomote prve predlagateljice. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Za pritožbo ni sporno, da predujem za začasnega zastopnika v odrejenem 30 dnevnem roku ni bil plačan. Plačan je bil šele 24. 4. 2023, po izdaji izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje (zaradi neplačila predujma) predlog zavrglo. Ta odločitev je pravilna. Čeprav je rok, ki ga je določilo sodišče prve stopnje v sklepu z dne 8. 3. 2023, sodni, ne pa zakonski rok, to ne pomeni, da je brezpredmeten, oziroma da zaradi njegove zamude stranka ne more utrpeti nobenih procesnih posledic. Tudi ta rok je prekluziven, kar pomeni, da zamujenega dejanja (plačila predujma) po poteku roka ni več mogoče opraviti.1 V nasprotnem primeru (z upoštevanjem kasnejšega plačila predujma) bi namreč stranka na konkludenten način dosegla podaljšanje tega roka, kar bi bilo v nasprotju s pravilom, da je treba podaljšanje predlagati pred tem, ko se rok izteče (tretji odstavek 110. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Zaradi neplačila predujma v odrejenem roku je sodišče prve stopnje upravičeno ravnalo v skladu z določbo petega odstavka 82. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1), iz katere izhaja, da tožbo (predlog) zavrže, če tožeča stranka (predlagatelj) stroškov za postavitev začasnega zastopnika ne založi. 5. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Prim VSL sodba in sklep II Cp 3070/2016 in VSL sklep II Cp 1479/2014 ter A. Galič, Zakon o pravdnem postopku s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana, 2005, 1. knjiga, str. 456-457.