Jedro

V kolikor s posebnim zakonom ni izrecno določeno, kdaj se izteče rok, če je zadnji dan roka sobota, je ob upoštevanju ureditve tako v ZPP kot v ZUP, treba šteti, da se zadnji dan roka ne izteče s soboto, temveč s pretekom prvega prihodnjega delavnika.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba tožene stranke št. 10900-30/2009/2 z dne 8. 7. 2009 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 350,00 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka za direktorja Stanovanjskega sklada Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad), javnega sklada, za dobo štirih let imenovala A.A. V svoji obrazložitvi navaja, da je Nadzorni svet Sklada dne 17. 4. 2009 v Uradnem listu Republike Slovenije št. 30/09 objavil javni razpis za delovno mesto direktorja-ice Sklada, za mandatno dobo štirih let. V javnem razpisu so bili določeni zahtevani pogoji za kandidate. Na javni razpis se je v razpisnem roku prijavilo 10 kandidatov, za katere je bilo ugotovljeno, da 8 kandidatov ne izpolnjuje pogojev. Dva kandidata, med njima B.B. -sedaj tožnik, sta podala vlogo po razpisnem roku. S strani Nadzornega sveta imenovana Komisija je na podlagi opravljenih razgovorov oblikovala mnenje, da je najprimernejši kandidat za direktorja Sklada A.A., ki izpolnjuje vse v javnem razpisu zahtevane pogoje. Je univerzitetni diplomirani ekonomist, ima veliko praktičnih izkušenj na področju trženja in sovpadajočega finančnega poslovanja, ki je večkrat pripravljal in zagovarjal strategije razvoja prodaje podjetja, pozicije podjetja na trgu in predvidevanja tržnih gibanj in se izkazal kot energična in dinamična oseba z jasno vizijo o prihodnjem razvoju Sklada, ki ga uspešno vodi od leta 2006. Glede na navedeno je Nadzorni svet soglasno prejel sklep o pozitivnem mnenju za imenovanje A.A. za direktorja Sklada in ga predlagal Vladi RS v imenovanje. Na podlagi navedenega je tožena stranka odločila kot izhaja iz izreka te odločbe.

Tožnik v tožbi navaja, da se je pravočasno prijavil na razpisano delovno mesto za direktorja Sklada. Svojo prijavo je priporočeno po pošti poslal dne 28. aprila 2009, to je v razpisnem roku 8 dni, skladno z določilom v javnem natečaju. Nato je bil dne 20. maja 2009 s strani Nadzornega sveta Sklada z dopisom, datiranim dne 15. maja 2009, obveščen, da njegova prijava za razpisano delovno mesto ni bila obravnavana, ker naj bi, glede na razpisni rok, prispela prepozno. Po določilih javnega razpisa je bilo treba vlogo Skladu poslati v roku 8 dni od uradne objave v Uradnem listu. V konkretnem primeru prihaja v poštev t. i. oddajna teorija v primeru priporočene pošiljke. Zadnji dan razpisnega roka je bil ob pravilnem štetju oziroma računanju roka po dnevih (100. člen ZUP) torek, 28. aprila 2009. Tožnik se je razpisnega roka držal in prijavo priporočeno poslal 28. aprila 2009. Navaja, da Sklad po 2. alinei 2. odstavka 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju : ZJU) spada v javni sektor. Zato zanj (2. člen ZJU) veljajo skupna načela in druga skupna vprašanja sistema javnih uslužbencev. Tako se zaposlovanje javnih uslužbencev v javnem skladu izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu. Tretji odstavek 3. člena ZJU pa izrecno govori o tem, da določene pravice v razmerju do javnih uslužbencev, ki sklenejo delovno razmerje z osebo javnega prava (konkretno s Skladom) izvaja Vlada RS. Po 20. členu Zakona o javnih skladih (v nadaljevanju ZJS-1) direktorja imenuje in razrešuje na podlagi javnega natečaja ustanovitelj, v konkretnem primeru je to država, zanjo pa pravice in dolžnosti izvršuje Vlada RS. Podrobnejša določila pa vsebuje podzakonski akt, Akt o ustanovitvi stanovanjskega sklada Republike Slovenije, kot javnega sklada, ki v svojem 13. členu določa, da direktorja sklada in člane nadzornega sveta imenuje in razrešuje Vlada. Postopek kandidiranja za direktorja Sklada se dejansko konča šele z imenovanjem na Vladi RS. Navaja, da postopek pred izdajo izpodbijanega akta ni bil pravilen. Izpodbijana odločba tako temelji na določilih ZJS-1 in Akta o ustanovitvi sklada oziroma njegovi pravilni uporabi. Bistveno so bila kršena tudi določila postopka. Tožnik ni bil uvrščen med kandidate na podlagi prijave na javni razpis, ni bil vabljen na pogovor k ustrezni komisiji, ni dobil nikakršne odločbe, na podlagi katere bi lahko zaščitil svoje pravice. Dobil je le obvestilo, da je njegova vloga prispela prepozno. Od kdaj in na kateri podlagi velja za pravočasnost pri tovrstnih razpisih, ko je vloga oddana s priporočeno pošiljko, oddajna teorija, tožena stranka ni pojasnila. Zato je bilo zaradi nezakonitosti posameznih aktov in dejanj poseženo v tožnikove človekove pravice. Pri tem so mu bile kršene ustavna pravica do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave), pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), pravica do pravnega varstva (to je pravica do sodnega varstva po 23. členu) in pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave in svoboščina svobode dela, ker 3. odstavek 49. člena Ustave zagotavlja, da je vsakomur pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto. Nesporno je, da tožnik izpolnjuje vse razpisne pogoje za imenovanje za direktorja Sklada in kljub temu ni bil uvrščen v krog kandidatov za direktorja Sklada ter tudi ni prejel nobene odločbe, s čemer je bilo poseženo v njegove človekove pravice in svoboščine oziroma v njegove pravne koristi. Tožnik zato sodišču predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov tožbenemu zahtevku ugodi in razsodi tako, da se ugotovi, da je bilo z nepravilnimi in nezakonitimi dejanji v kandidacijskem postopku za izbiro oziroma imenovanje direktorja Sklada s kršitvami poseženo v njegove človekove pravice in svoboščine, da se odločba tožene stranke, s katero je bil za direktorja Sklada imenovan A.A. odpravi, da se toženi stranki prepove nadaljevati z nezakonitim dejanji in da je dolžna posledice le-teh dejanj odpraviti, tožniku pa povrniti nastalo škodo in vzpostaviti zakonito stanje. Hkrati zahteva tudi povrnitev stroškov tega upravnega spora.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da prereka vse navedbe v tožbi, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja. Dodatno še navaja, da je nadzorni svet Sklada dne 17. 4. 2009 v Uradnem listu Republike Slovenije objavil javni razpis za delovno mesto direktorja-ice Sklada za mandatno dobo štirih let. Skladno z razpisom so lahko kandidati poslali prijave z dokazili in kratkim življenjepisom v roku 8 dni od dneva objave razpisa, tako da je bil, upoštevaje datum objave v Uradnem listu in 8-dnevni rok za prijavo, zadnji rok za oddajo prijave v soboto, dne 25. 4. 2009. Med prejetimi prijavami je bila tudi prijava tožeče stranke, ki je svojo vlogo oddala na pošti kot priporočeno pošiljko dne 28. 4. 2009. Postopek odpiranja prispelih prijav je bil opravljen v ponedeljek, 4. 5. 2009 in je postopek opravila v ta namen s sklepom imenovana komisija, ki je ugotovila, da je na razpis za delovno mesto direktorja-ice Sklada prispelo 12 prijav. Do sobote, to je do dne 25. 4. 2009 do 24.00 ure, je prispelo 10 prijav. Po izteku roka sta prispeli še dve nepravočasni prijavi, ki sta bili na pošto oddani dne 28. 4. 2009. Ker sta bili ti prijavi prejeti po izteku roka za oddajo prijave, ju komisija kot nepravočasni ni odprla. Prijava tožnika je ena od obeh prepoznih prijav, ki sta bili oddani na pošto dne 28. 4. 2009. Ker je komisija v postopku odpiranja prijav ugotovila, da je bila prijava tožeče stranke prepozna, jo je z dopisom obvestila, da njena prijava na razpisano delovno mesto ni bila obravnavana, ker je glede na razpisni rok prispela prepozno. Glede na navedeno ne drži, da je bila vloga tožeče stranke oddana v roku, kot je bil naveden v javnem razpisu, niti, da je bila njena vloga podana pravočasno in skladno z določili javnega razpisa. V zvezi z navedbo tožeče stranke, da se pri postopku objave javnega razpisa glede štetja rokov uporabljajo določbe ZUP, tožena stranka odgovarja, da ta navedba ne vzdrži. Sklad je javni sklad, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija. Javni skladi sicer res sodijo v okvir javnega sektorja, vendar zanje velja le prvi del ZJU, drugi del ZJU pa velja le za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalne skupnosti, zato se določbe 2. dela ZJU za javne sklade ne uporabljajo. Za vsa vprašanja v zvezi s sklepanjem pogodb o zaposlitvi, kamor sodijo tudi objave prostih delovnih mest javnih uslužbencev javnih skladov, se, skladno z določbo 22. člena v povezavi s 5. členom ZJU, uporabljajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), le-ta pa v zvezi s štetjem rokov napotuje na uporabo Obligacijskega zakonika (OZ). OZ v zvezi z računanjem časa v 62. členu določa, da začne rok, določen v dnevih, teči prvi dan po dogodku, od katerega se računa, konča pa s z iztekom zadnjega dneva roka. Rok, določen v tednih, mesecih ali letih se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom nastanka dogodka, od katerega začne teči; če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, pa se konča zadnji dan tega meseca. Če zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Sobota, 25. 4. 2009, ni bil dan, ko se po zakonu ne dela. Dnevi, ko se po zakonu ne dela, so določeni v Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji in med temi 25. 4. ni naveden. Tožena stranka je tako v izbirnem postopku postopala v skladu z zakonodajo in upoštevala vse prijave, ki so bile oddane na pošti s priporočeno pošiljko, najkasneje do 25. 4. 2009 do 24.00 ure. Za izvedbo oddaje prijave ni bilo potrebno, da subjekt, ki je javni razpis objavil, deluje, kajti javni razpis v zadnjem odstavku jasno in izrecno določa, da kandidati prijavo pošljejo. Po določilih javnega razpisa je bilo potrebno in predpisano vlogo poslati in ne osebno vložiti v roku 8 dni od uradne objave v Uradnem listu. V zvezi z navedbo tožeče stranke, da le-ta nasprotuje preuranjenemu dopisu-obvestilu, da je bila njena vloga prepozna, tožena stranka pojasnjuje, da mora skladno z določilom 28. člena ZDR delodajalec v 8-ih dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi pisno obvestiti neizbranega kandidata o tem, da ni bil izbran. Glede na navedeno je bila tožeča stranka obveščena s posebnim dopisom. V zvezi z navedbo tožeče stranke, da so ji bile kratene temeljne človekove pravice, tožena stranka navaja, da so te navedbe neutemeljene in to tudi pojasnjuje. Tožeča stranka ni bila uvrščena med kandidate in ni bila vabljena na razgovor, ker je bila njena vloga prepozna.

Stranka z interesom, A.A., v odgovoru na tožbo navaja, da je kot kandidat ravnal skladno z jasnimi in nedvoumnimi navodili javnega razpisa ter v 8-ih dneh od dneva objave razpisa po pošti priporočeno s povratnico, na naslov, objavljen v razpisu, poslal svojo prijavo. Navodila kandidatom za oddajo prijav so bila jasna in nedvoumna in razumljiva tudi pravnih laikom. Razpisovalec je od kandidatov zahteval, da svoje prijave pošljejo pravočasno na v objavi navedeni naslov, pri čemer ni dopuščal nobenega drugega načina oddaje prijave. Objava razpisa ne dopušča nikakršnih dvomov, kdaj se rok za oddajo prijav izteče. Rok za oddajo prijave v konkretnem primeru se je iztekel v soboto, 25. 4. 2009, ki je splošni delovni dan, na katerega delujejo pošte v Sloveniji. Da je bilo navedeno dejstvo jasno tudi tožeči stranki, dokazuje tudi dejstvo, da je tožeča stranka (svojo prepozno) prijavo oddala na pošti in ne morda s poskusom osebne oddaje na sedežu naslovnika, ki ga niti ne zatrjuje, saj očitno tudi sama ve, da t. i. oddajna teorija, kot jo interpretira tožnik, ni argumentirana in nima pravne podlage v 100. ali 101. členu ZUP. Stranka v postopku je mnenja, da je trditev tožeče stranke, da ji je bila kratena pravica do enakosti pred zakonom, neutemeljena. Tožeča stranka (ki po lastnih navedbah ni pravni laik) je s tem, ko je zamudila rok za oddajo svoje prijave, sama in po lastni krivdi onemogočila obravnavo svoje obravnave in ji torej pravica do enakosti pred zakonom ni bila kršena. Stranka v postopku je tudi mnenja, da tožeči stranki tudi pravica do enakega varstva pravic ni bila kršena. Drugi odstavek 68. člena ZUP jasno določa, da se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan, ko je bila vloga oddana priporočeno na pošto. Da bi tožeča stranka lahko (in morala) svojo prijavo na pošti oddati najkasneje 25. 4. 2009, ni nobenega dvoma. Dejstvo, da je zadnjemu dnevu izteka roka sledil t. i. „podaljšani vikend“, ne more sanirati ali odpraviti dejstva, da je tožeča stranka rok za oddajo prijave zamudila. Stranka v postopku ne more niti mimo dejstva, da tožbene navedbe tožeče stranke v celoti diskretitirajo nadzorni organ prav tiste institucije, ki si jo je tožeča stranka želela voditi. Na podlagi navedenega je stranka v postopku mnenja, da je potrebno tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen v celoti zavrniti.

K prvi točki izreka : Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru je predmet presoje odločba tožene stranke, s katero je le-ta imenovala direktorja Stanovanjskega sklada RS.

Imenovanje direktorja stanovanjskega sklada RS ureja Zakon o javnih skladih, ki v 1. odstavku 1. člena določa, da je javni sklad pravna oseba javnega prava. V 2. odstavku 20. člena citiranega zakona je določeno, da direktorja imenuje in razrešuje, na podlagi javnega natečaja, ustanovitelj. Podrobneje pa imenovanje direktorja Stanovanjskega sklada RS ureja Akt o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije kot javnega sklada (Uradni list RS, št. 96/2000 in nadaljnji), ki v svojem 21. členu določa, da direktorja sklada po predhodnem mnenju nadzornega sveta imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije (sedaj tožena stranka).

Tako Zakon o javnih skladih kot tudi Zakon o delovnih razmerjih ne določata načina štetja rokov, če je zadnji dan roka sobota, kar je v konkretnem primeru med strankama sporno. Pač pa štetje oziroma računanje rokov določata Zakon o pravdnem postopku (ZPP) in Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Po določilu 4. odstavka 111. člena ZPP se zadnji dan roka, če je to sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, izteče s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Po vsebini enako določilo vsebuje tudi 2. odstavek 101. člena ZUP, ki določa, da se zadnji dan roka, če je to nedelja ali dela prost dan v Republiki Sloveniji, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, izteče s pretekom prvega naslednjega delavnika.

V kolikor torej s posebnim zakonom ni izrecno določeno, kdaj se izteče rok, če je zadnji dan roka sobota, je ob upoštevanju ureditve tako v ZPP kot v ZUP, treba šteti, da se tudi v spornem primeru zadnji dan roka ne izteče s soboto, temveč s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Napačno štetje roka, ki vzame (delavcu oziroma) kandidatu pravico sodelovanja na javnem natečaju, je bistvena kršitev določil postopka, ki vpliva na zakonitost sprejete odločbe (enako stališče je v primerljivi zadevi zavzelo tudi Višje delovno in socialno sodišče v zadevi VDSO2835 z dne 6. 11. 2003). Zaradi navedenega je bilo potrebno tožbi ugoditi in na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti toženi stranki v ponoven postopek. Ker je tožnik v tožbi zatrjeval tudi kršitev temeljnih človekovih pravic, sodišče pojasnjuje, da je ta kršitev, z odpravo izpodbijane odločbe, sanirana.

Ker je tožnik smiselno predlagal tudi, da sodišče opravi glavno obravnavo, sodišče pojasnjuje, da le-te ni opravilo, temveč je odločilo na nejavni seji senata, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je bilo potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti (1. alinea 2. odstavka 59. člena ZUS-1).

K 2. točki izreka : Sodišče je odločilo tudi o stroškovnem zahtevku tožeče stranke. Izrek o stroških temelji na 3. odstavku 25. člena ZUS-1. Sodišče je tožeči stranki priznalo stroške na podlagi določil Pravilnika o povrnitvi stroškov v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji senata in je tožečo stranko v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato so ji bili na podlagi 2. odstavka 3. člena Pravilnika priznani stroški v višini, kot izhaja iz izreka te odločbe.