Jedro

Postopek dopolnitve zemljiške knjige je namenjen uskladitvi podatkov katastra s podatki zemljiške knjige. Ker je usklajenost obeh evidenc bistvenega pomena za pravni promet, zemljiškoknjižno sodišče pa ni pristojno odločati o spornih dejstvih, je zakon vzpostavil domnevo iz tretjega odstavka 229. člena ZZK-1 (in s tem zagotovil takojšen vpis nepremičnine v zemljiško knjigo). Morebitni spori glede pravic na tako vpisani nepremičnini pa se lahko rešujejo v okviru tožbe iz 228. člena ZZK-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Kopru dopolnilo zemljiško knjigo tako, da je na novo vpisalo parc.št. 4244 k.o. 0000 in na njej vpisalo solastnino za A. A., B. B. in C. C., za vsakega do ene četrtine in na Kmetijsko zemljiško skupnost Koper, do ene četrtine.

2. Zoper sklep se pritožuje Republika Slovenija. Pojasnjuje potek postopka in se ne strinja, da se pri novi parc.št. 4244 solastniki vpišejo po enakih deležih, saj za kaj takega ni niti pravne niti dejanske podlage. Glede na zgoraj povedano (niti zemljiška knjiga niti GURS nista ugotavljala, kolikšen del enotne parcele naj bi predstavljala posamezna podelilka) so pravice Republike Slovenije s tako odločitvijo prizadete, saj je njen delež večji. Nedopustno je tudi, da je sodišče odločalo o dopolnitvi zemljiške knjige, preden je pravnomočno odločeno o izbrisu obeh prejšnjih parcel. 3. Na pritožbo sta odgovorili B. B. in C. C. Pritrjujeta razlogom sodišča prve stopnje in navajata, da je bila družina [...] lastnik obeh parcel najmanj od leta 1889 dalje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nepremičnini s parcelnima številkama 4244/1 in 4244/2 k.o. 0000 v zemljiškem katastru ne obstajata. Ker je kataster temeljna evidenca o položaju, obliki, fizičnih in drugih lastnostih parcel, stavb in delov stavb, pritožnica s sklicevanjem na vpise v zemljiški knjigi pri teh dveh nepremičninah ne more uspeti, saj gre za neobstoječi parceli. Zemljiška knjiga je zato napako morala popraviti, tako da je obe parceli izbrisala1. Nasprotno pa je v zemljiškem katastru vpisana parc.št. 4244. Gre torej za položaj, ki ga urejajo določbe 229. člena in naslednjih Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Sodišče prve stopnje je zato pravilno začelo postopek dopolnitve zemljiške knjige. Po določbi tretjega odstavka 229. člena ZZK-1 sodišče šteje, da je lastninska pravica na nevpisani zemljiški parceli verjetno izkazana v korist osebe, ki je kot lastnik oziroma posestnik vpisana v katastru. Tej določbi je sodišče prve stopnje sledilo in odločilo o izpodbijanem vpisu. Pritožnica samo z vztrajanjem pri svojih navedbah, ne da bi predložila listine, iz katerih verjetno izhaja, da je njen solastniški delež na parc.št. 4244 k.o.0000 večji od deleža v posestnem listu, ne more uspeti2. 6. Postopek dopolnitve zemljiške knjige je namenjen uskladitvi podatkov katastra s podatki zemljiške knjige. Ker je usklajenost obeh evidenc bistvenega pomena za pravni promet, zemljiškoknjižno sodišče pa ni pristojno odločati o spornih dejstvih, je zakon vzpostavil domnevo iz tretjega odstavka 229. člena ZZK-1 (in s tem zagotovil takojšen vpis nepremičnine v zemljiško knjigo). Morebitni spori glede pravic na tako vpisani nepremičnini pa se lahko rešujejo v okviru tožbe iz 228. člena ZZK-1. 7. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 Postopek izbrisa za parc.št. 4244/2 sicer še ni pravnomočno zaključen, vendar to na odločitev v tej zadevi ne vpliva, saj v zemljiški knjigi še vpisana parcelna številka 4244/2 tako ali tako ne obstaja. 2 Priložene zakupne pogodbe niso taka listina.