Jedro

Tožnik je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje priložil tudi vlogo za odobritev pravnega posla, o kateri pa prvostopenjski upravni organ še ni odločil. Zoper dokončno odločitev o tožnikovi vlogi za odobritev pravnega posla, ki bo v obravnavanem primeru predstavljala odločitev o glavni stvari, pa bo tožnik imel možnost vložitve tožbe v upravnem sporu, v katerem bo lahko uveljavljal tudi ugovore v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo obravnavanega sklepa o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravna enota Grosuplje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka) in odločila, da stroški postopka niso bili zaznamovani (2. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik z vlogo z dne 9. 7. 2021, dopolnjeno dne 22. 7. 2021 in 15. 9. 2021, podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku prometa s kmetijskimi zemljišči (parc. št. 1454/25 in 1458/3, obe k.o. ...) prodajalke A. A. Prvostopenjski organ je ugotovil, da je prodajalka dne 2. 4. 2021 vložila ponudbo za prodajo navedenih zemljišč, ki je na oglasni deski prvostopenjskega organa visela od 12. 4. 2021 do 12. 5. 2021. Tožnik je pisno izjavo o sprejemu ponudbe vložil dne 21. 4. 2021, obvestilo organa o 30-dnevnem roku za podajo vloge za odobritev pravnega posla (22. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih, v nadaljevanju ZKZ) pa je s strani organa prejel dne 18. 5. 2021. Rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla se je iztekel dne 11. 6. 2021. Ker je 30-dnevni rok iz 22. člena ZKZ materialni rok, je tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedovoljen, saj je navedeni institut namenjen zamudam pri procesnih rokih.

2. Zoper sklep prvostopenjskega organa je tožnik vložil pritožbo pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju toženka), ki je pritožbo zavrnilo.

3. Tožnik se s sklepom prvostopenjskega organa ne strinja in zoper njega vlaga tožbo. V njej v bistvenem navaja, da je prvostopenjski organ v preteklosti pri prodaji kmetijskih zemljišč po poteku roka za sprejem ponudbe vedno razpisal ustno obravnavo, na kateri so se med sprejemniki ponudbe razčistile dileme glede predkupne pravice. Navaja, da je enako postopanje pričakoval tudi v predmetnem upravnem postopku, kar je razvidno tudi iz dopisov, ki jih je poslal organu. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in da odloči o njegovem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter o njegovem zahtevku za odobritev predmetnega pravnega posla. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

4. Toženka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge, ki jih je podala v obrazložitvi svoje odločbe. Dodatno navaja, da se ustna obravnava v postopku odobritve pravnega posla opravi šele po vložitvi vloge za odobritev pravnega posla, in ne že ob samem sprejemu ponudbe. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

**K I. točki izreka:**

5. Tožba ni dovoljena.

6. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1); na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja postopka. V 4. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je določeno, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

7. Po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika. Drugi odstavek istega člena opredeljuje upravni akt kot upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

8. V skladu z določbo drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Gre torej za sklepe, ki lahko posegajo v pravni položaj posameznika, čeprav so sicer po vsebini samo procesne odločitve in nimajo značilnosti upravnega akta, zato je treba v nekaterih primerih zoper njih zagotoviti možnost samostojnega sodnega varstva. To je potrebno predvsem tedaj, kadar iz različnih razlogov v postopku sploh ne bo odločeno z dokončnim upravnim aktom, zaradi katerega bi stranka lahko sprožila sodno varstvo (na primer sklep o ustavitvi postopka ali o zavrženju vloge itd.), pa tudi tedaj, kadar je glede na specifične okoliščine posameznega primera dejanski vpliv sklepa na pravni položaj tožnika takšne narave, da ima za posledico končanje postopka o glavni stvari.1

9. Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep o zavrženju tožnikovega predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je podal zaradi zamude 30-dnevnega roka za podajo vloge za odobritev pravnega posla, določenega v 22. členu ZKZ.

10. Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ima procesno naravo, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek o izdaji upravnega akta (o glavni stvari) vrne v stanje, v kakršnem je bil pred zamudo. S sklepi, izdanimi v zvezi s tem procesnim institutom, se postopek odločanja o izdaji upravnega akta (glavni stvari) ne obnovi, ustavi ali konča v smislu drugega odstavka 5. člena ZUS-1, temveč se z njimi odloči o pravočasnosti posameznega procesnega dejanja znotraj postopka odločanja o glavni stvari in ti sklepi sami zase ne predstavljajo končne odločitve o glavni stvari. Zato sklepi o predlogih za vrnitev v prejšnje stanje tudi ne uživajo samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu, ampak se lahko ugovori v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo teh sklepov uveljavljajo hkrati s (pridržano) tožbo zoper odločbo o glavni stvari.2

11. Glede na navedeno v obravnavanem primeru, kjer je bil izdan sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje v zvezi z zamudo roka za vložitev vloge za odobritev pravnega posla, niso izpolnjeni pogoji za izpodbijanje tega sklepa v upravnem sporu po drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za upravni akt po 2. členu ZUS-1, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, ampak bo o njegovih pravicah oziroma obveznostih odločeno z odločbo o glavni stvari. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da je tožnik predlogu za vrnitev v prejšnje stanje v skladu s tretjim odstavkom 104. člena Zakona o splošnem upravnem postopku priložil tudi vlogo za odobritev pravnega posla, o kateri pa prvostopenjski upravni organ še ni odločil. Zoper dokončno odločitev o tožnikovi vlogi za odobritev pravnega posla, ki bo v obravnavanem primeru predstavljala odločitev o glavni stvari, pa bo tožnik imel možnost vložitve tožbe v upravnem sporu, kjer bo lahko uveljavljal tudi ugovore v zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo obravnavanega sklepa o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje.

12. Ker glede na obrazloženo izpodbijani sklep ni (upravni) akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

13. Do preostalih tožbenih navedb se sodišče ni opredeljevalo, saj je tožbo zavrglo že iz procesnega razloga. Iz istih razlogov, ker niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe, tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo dokazov.

14. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici na podlagi druge alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 36. člena ZUS-1, saj se v predmetnem upravnem sporu izpodbija procesni sklep v postopku izdaje upravnega akta.

**K II. točki izreka:**

15. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 56/2015 z dne 22. 2. 2017, 7. točka obrazložitve. 2 Sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 419/2012 z dne 30. 1. 2013, 8. točka obrazložitve.