Jedro

Za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja edinega družbenika v enoosebni d.o.o., ki je poslovodna oseba in z družbo sklene pogodbo o zaposlitvi, ni nobene pravne ovire ne z vidika korporacijskegapravnega razmerja ne z vidika pogodbe o zaposlitvi oziroma sklenitve delovnega razmerja. Tožnica, kot edina družbenica in poslovodja, se zato v zavarovanje po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi lahko vključi na podlagi delovnega razmerja.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sodba in sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožničinemu tožbenemu zahtevku in odpravilo dokončno odločbo toženca št. …z dne 17. 7. 2006 in odločbo Območne enote …, št. … z dne 10. 11. 2005 in ugotovilo, da tožnica izpolnjuje pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje po podlagi 01 (iz delovnega razmerja) od 6. 12. 2004 dalje. Obenem je sklenilo, da se tožba v delu za priznanje spremembe podlage iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavrže. Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov, tožnica pa je vložila pritožbo zoper sklep, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava.

Toženec v pritožbi navaja, da je sporno, ali so v danem primeru glede na dejstvo, da gre pri enoosebni družbi dejansko za eno in isto osebo, to je družbenika, ki je na eni strani poslovodja in s tem delojemalec, na drugi strani pa je dejansko delodajalec, izpolnjeni vsi potrebni elementi pogodbe o zaposlitvi, predvsem, ali obstaja razmerje podrejenosti oziroma nadrejenosti, kar je značilnost odvisnega delovnega razmerja. Sklicuje se na 18. člen Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami, v nadaljevanju ZDR) in na akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo. Glede na navedeno meni, da ni mogoče govoriti, da opravlja poslovodja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca, niti o razmerju podrejenosti oziroma nadrejenosti in sicer v organizacijskem, ekonomskem, disciplinskem in podobnem smislu, kar vse je značilnost odvisnega delovnega razmerja, saj gre dejansko za eno in isto osebo, to je za družbenika, ki je na eni strani poslovodja in s tem delojemalec, na drugi strani pa je dejansko delodajalec, skladno z določbami ZDR in ZGD. Vztraja, da v konkretnem primeru niso in ne morejo biti podani elementi delovnega razmerja in zato ni mogoče govoriti o pogodbi o zaposlitvi, navedeni elementi pa so nujni in neizogibni za obstoj delovnega razmerja. ZDR sicer ne vsebuje izrecne prepovedi, da lahko direktor enoosebne družbe sklene s svojo družbo pogodbo o zaposlitvi, vendar pa to jasno izhaja iz določb ZDR, ki se nanašajo na definicijo delovnega razmerja. Navaja, da tudi, če poslovodna oseba sklene pogodbo o zaposlitvi, morajo biti pri tem podani vsi elementi pogodbe o zaposlitvi, ki izhajajo iz njene definicije, podane v 4. členu ZDR. 72. člen ZDR samo dopušča, da poslovodja in delodajalec določita oziroma uredita določene, v tem členu taksativno naštete pravice in obveznosti, drugače, kot so sicer določene v ZDR ali kolektivnih pogodbah. Nadalje navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do utemeljitev v njegovih odločitvah v predsodnem postopku in da pogodba o zaposlitvi ni edina oziroma izključna možnost za opravljanje funkcije poslovodja. Fizična oseba lahko opravlja pridobitno delo na podlagi katerekoli civilne pogodbe, ena izmed oblik teh civilnih pogodb, kjer lahko prejema redna plačila, pa je na primer pogodba o poslovodenju, ki ni pogodba delovnega prava. Čeprav niti ZGD, niti kakšen drug predpis na splošno ne določa, da bi morala biti poslovodna oseba z gospodarsko družbo, ki jo vodi, v pogodbenem razmerju, se med gospodarsko družbo in poslovodno osebo praviloma sklene posebna pogodba, s katero se uredijo njune medsebojne pravice in obveznosti. S pogodbo, sklenjeno med pravno osebo in poslovodno osebo se namreč varuje individualni, osebni položaj poslovodne osebe. Poslovodna oseba je torej s pravno osebo, katere posle vodi, lahko v delovnem razmerju ali zgolj v civilno pravnem pogodbenem razmerju. V sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja so vključene osebe na podlagi zakonske prisile, saj zavarovanje nastane ob nastopu v zakonu določenega dejstva po samem zakonu, kar pomeni, da oseba ne more prosto izbirati, ali se bo vanj vključila ali ne. V skladu z določbo 6. točke 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami, v nadaljevanju ZZVZZ) so zavarovane osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij v Republiki Sloveniji, če niso zavarovani iz drugega naslova. Izpolnitev pogojev za zavarovanje iz drugega naslova pa se presoja glede na veljavne predpise, konkretno so to določbe ZDR. Navaja, da je glede vprašanja zavarovanja družbenika v enoosebni družbi odgovor podalo pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

V odgovoru na pritožbo tožnica ugovarja navedbam toženca in navaja, da toženec priznava, da je njihova prijavno odjavna služba pooblaščena za sprejem prijav v vsa socialna zavarovanja in ne le v zdravstveno zavarovanje. Zato ni razumljivo, da je toženec v predsodnem postopku odločil o podlagi zgolj ene vrste socialnega zavarovanja in ne o vseh štirih vrstah. Predlaga, da pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnica v pritožbi navaja, da sistem obveznega socialnega zavarovanja po pozitivni zakonodaji sestavljajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo ter zavarovanje za primer brezposelnosti. V praksi to izgleda tako, da se zavarovanec oziroma njegov delodajalec s pravilno izpolnjenim obrazcem M-1 zglasi na pristojni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje in prijavi v vse zgoraj navedene vrste socialnega zavarovanja in ne samo v zdravstveno zavarovanje. Referenti na enotah Zavoda za zdravstveno zavarovanje torej de facto sprejemajo prijavo v vsa zavarovanja, s tem da občasno tudi napotujejo oziroma svetujejo zavarovancem pri izpolnjevanju obrazca ter pri določitvi oziroma opredelitvi šifre zavarovanja. Podobno se zgodi tudi s postopkom odjave iz zavarovanja, ko se zavarovanec z ustrezno izpolnjenim obrazcem M-1/M-2 zglasi le na eni od enot Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in se odjavi iz vseh vrst zavarovanj in ne le iz zdravstvenega zavarovanja.

Pritožbi nista utemeljeni.

- K pritožbi toženca V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja. Tožnica je namreč pri tožencu vložila zahtevo, da se ji spremeni podlaga zavarovanja in sicer iz podlage 40 (družbeniki, ki so poslovodne osebe) v podlago 01 (osebe, ki so v delovnem razmerju pri podjetju) na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sklenila 6. 12. 2004. Iz izpisa sodnega registra št. … z dne 27. 10. 2004 je razvidno, da je tožnica edini družbenik zasebne družbe D. d.o.o., v kateri je hkrati poslovodna oseba – direktor od 6. 10. 2004 dalje. Po uradni evidenci toženca je tožnica vključena v obvezno zavarovanje po zavarovalni podlagi 40 kot družbenik zasebne družbe v Republiki Sloveniji od 6. 12. 2004 dalje.

ZZVZZ v 6. točki 1. odstavka 15. člena določa, da so v obvezno zdravstveno zavarovanje vključene osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij v Republiki Sloveniji, če niso zavarovane na drugi podlagi.

Ena izmed takih drugih podlag je lahko podlaga iz 1. točke 15. člena, po kateri so zavarovane osebe, ki so v delovnem razmerju v Republiki Sloveniji. Za zavarovanje tožnice po 1. točki 15. člena ZZVZZ na podlagi delovnega razmerja tudi po stališču pritožbenega sodišča ni pravne ovire ne z vidika korporacijskega pravnega razmerja, niti z vidika pogodbe o zaposlitvi oziroma za samo sklenitev pogodbe o zaposlitvi ter sklenitev delovnega razmerja.

Gospodarska družba je po definiciji, določeni v 1. členu Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 15/2005, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZGD-UPB1), med katerimi je v 2. alinei 3. odstavka tega člena navedena tudi družba z omejeno odgovornostjo, pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. S sklenitvijo pogodbe po 406. členu tega zakona se začne postopek ustanavljanja in kot pravna oseba nastane z vpisom v sodni register (413. člena). Po 408. členu ZGD-UPB-1 družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki, ki nastopajo v svojem imenu, vendar na račun drugega. Družba z omejeno odgovornostjo je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov. Na podlagi osnovnega vložka pridobi družbenik poslovni delež. Poslovni delež označuje skupnost pravic in obveznosti, ki jih ima družbenik na temelju osnovnega vložka in kar je pomembno in to določa 407. člen ZGD-UPB1, da za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki ne odgovarjajo. Priznanje pravne osebnosti družbi pomeni pri d.o.o. ločenost med pravnima sferama družbenikov in družbe. Celo premoženjski odnosi med družbeniki in družbo, ki so tesno povezani s poslovanjem, se praviloma štejejo kot odnosi med dvema različnima osebama. D.o.o. se označuje kot pravna oseba korporacijskega tipa, pri katerem se poudarja razmerje vsakega od družbenikov do družbe. Enoosebna družba mora imeti poslovodja. To je lahko edini družbenik sam, lahko pa kakšna druga oseba. Torej lahko v d.o.o., v kateri je fizična oseba ustanovitelj oziroma družbenik, ta opravlja tudi poslovodno funkcijo.

Po ZDR je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgoma opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca. S pogodbo o zaposlitvi se sklene delovno razmerje (9. člen zakona), stranki pogodbe o zaposlitvi pa sta delodajalec in delavec (17. člen ZDR).

Z vidika definicije pogodbe o zaposlitvi oziroma delovnega razmerja in korporacijsko-pravnega razmerja ni nobene ovire, da družbeniki kot fizične osebe oziroma delavci sklepajo pogodbe o zaposlitvi z družbo kot pravno osebo oziroma delodajalcem. Takšne možnosti ne izključujeta ne ZDR in ne ZGD-UPB1. Tožnica je s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, to je z dnem 6. 12. 2004 izpolnila pogoje za obvezno zdravstveno zavarovanje po 1. točki 15. člena ZZVZZ. Zaključek sodišča prve stopnje, da so s tem izpolnjeni pogoji za obvezno zdravstveno zavarovanje oziroma na podlagi 1. točke 15. člena ZZVZZ iz naslova delovnega razmerja, je zato povsem pravilen. Ker je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno tudi odločilo, v postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami, v nadaljevanju ZPP), niti do očitanih kršitev, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

- K pritožbi tožnice Prav tako pa je zavrnilo tožničino pritožbo, vloženo zoper sklep sodišča prve stopnje, s katerim je zavrglo tožbo v delu za priznanje spremembe podlage iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Takšen sklep je pritožbeno sodišče potrdilo, ne da bi vanj kakorkoli poseglo, ker bi v nasprotnem primeru postopalo v nasprotju z določbo 359. člena ZPP in odločilo v tožničino, torej v pritožiteljičino škodo.

Skladno z določbo 49. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/2000 s spremembami, v nadaljevanju ZMEPIZ) zavarovalno razmerje oziroma lastnost zavarovanca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja ugotavlja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je iz tega naslova tudi nosilec pravic in obveznosti, ne pa toženec oziroma Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Upravljalec matične evidence je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Za opravljanje posameznih nalog pri vodenju matične evidence lahko zavod pooblasti drugo službo ali zavod. Določanje prijave, odjave in prijave spremembe podatkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje sprejema prijavno – odjavna služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Povračilo stroškov za vodenje prijavno – odjavne službe se uredi s pogodbo, ki jo skleneta Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (2. člen ZMEPIZ). To pomeni, da je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije na podlagi ZMEPIZ le pooblaščen za opravljanje posameznih nalog pri vodenju matične evidence.

Pasivna legitimacija pomeni biti nosilec pravic in obveznosti po materialnem pravu. Če stranka ni pasivno legitimirana, ni nosilec vtoževanih obveznosti, zaradi česar je takšen tožbeni zahtevek potrebno zavrniti. Ker pa v obravnavani zadevi ni izpolnjena niti procesna predpostavka dokončnosti iz 72. ter 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004), saj o zavarovanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dokončno odločbo (in niti s prvostopno odločbo) ni bilo odločeno, gre v obravnavani zadevi za stanje, ko socialni spor ni dopusten (63. člen ZDSS-1) in je tudi odločitev o zavrženju tožbe šteti za pravilno.