Jedro

Po mnenju sodišča predvidena gradnja ne izpolnjuje pogojev za nadomestno gradnjo, saj želita tožeči stranki na mestu pritličnega kamnitega objekta površine 18 m2 zgraditi enonadstropno stanovanjsko hišo tlorisne površine cca 125 m2 in skupne površine cca 250 m2, kar po mnenju sodišča pomeni bistveno spremembo zunanjosti, velikosti in vplivov na okolje dosedanjega objekta, saj se z nadomestno gradnjo spreminja tako etažnost kot površina, ki se povečuje v dveh etažah skoraj za štirinajstkrat.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožečih strank zoper odločbo Upravne enote A. šifra ... z dne ..., s katero je upravni organ prve stopnje zavrnil zahtevo tožečih strank za izdajo gradbenega dovoljenja za nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta na zemljiščih parc. št. 3561/2 in 3561/4, obe k.o. B.. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da sta tožeči stranki pri prvostopnem organu vložili zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja na zemljišču, ki se nahaja v ureditvenem območju C. v prostorski celoti D.. Po oceni upravnega organa prve stopnje je v tem primeru na obravnavanem območju dovoljena nadomestna gradnja, na katero se konkretno vloga nanaša. Z določbo 13. člena Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje prostorskih celot ... v Občini A. je določeno, da izven območij zgoščene pozidave ali nekmetijske dejavnosti označenih z "S" gradnja novih stanovanjskih objektov ni dovoljena. Dovolijo pa se adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje starih stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov, gradnja nadomestnih in dopolnilnih objektov v sklopu kmečkih dvorišč in ob njih, kadar se ne posega na kvalitetna kmetijska območja (1.območje), gradnja dopolnilnih objektov med dvema ali več obstoječimi stanovanjskimi hišami, če objekti med seboj niso oddaljeni več kot 60 m, gradnja novih kmetij na slabših kmetijskih zemljiščih, če so ta že arondirana v novo posestvo. Po določbi 2. odstavka 15. člena Odloka pa je na območju razpršene gradnje možna sprememba namembnosti gospodarskih objektov v sklopu in na funkcionalnem zemljišču domačij za stanovanjske in turistične namene. Upravni organ je ugotovil, da na zemljišču parc. št. 3561/2 k.o. B. stoji objekt v izmeri tlorisnega gabarita cca 18 m in etažnosti P, ki je prej služil kot kmetijski gospodarski objekt. Tožeči stranki nameravata na mestu navedenega objekta zgraditi enostanovanjsko hišo tlorisnih gabaritov 13,00 m x 9,60 m in etažnosti P+1, kar predstavlja cca 125 m2 pozidave. Glede na to, da bi šlo v tem primeru za nadomestno gradnjo objekta veliko večjega horizontalnega gabarita kot znaša horizontalni gabarit obstoječega objekta, zahtevku za izdajo pozitivne odločbe tako kot je pravilno ugotovil že prvostopni organ ni mogoče ugoditi. Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03-odl.US, 62/04-odl.US in 74/04, v nadaljnjem besedilu ZGO-1) v 7.3. točki 1. odstavka 2. člena opredeljuje nadomestno gradnjo kot izvedbo del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dotedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani. Predvideni objekt je objekt, s katerim bi se bistveno spremenila namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje, zato je upravni organ utemeljeno zavrnil vlogo tožeče stranke. Razen navedenim razlogom pa ni zadoščeno tudi določbi 3.1. točke 22. člena Odloka, ki med drugim določa, da mora nadomestni objekt ohranjati arhitektonske in urbanistične kvalitete obstoječega objekta, čemur v konkretnem primeru tudi ni bilo zadoščeno.

Tožeči stranki vlagata zoper izpodbijano odločbo tožene stranke tožbo iz razlogov napačne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb Zakona o upravnem postopku in materialnega prava ter sodišču predlagata, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponoven postopek. V obrazložitvi tožbe tožeči stranki povzemata potek dosedanjega postopka in nadalje navajata, da 13. člen Odloka dopušča nadomestne gradnje, kakor dograditve objektov. Ugotovitev tožene stranke, da se spreminja namembnost prejšnjega objekta razen v izvedenskem mnenju nima nobene podlage, saj je tudi po podatkih zemljiškega katastra in zemljiške knjige objekt opredeljen kot stanovanjska stavba, pri čemer je bil v času ogleda grobo ometan, kar pomeni, da sta tožeči stranki vršili adaptacijo objekta za katero ni potrebno gradbeno dovoljenje. Zato je upravni organ napačno opredelil objekt, ki bo predmet rušenja, kot objekt namenjen za kmetijsko dejavnost. Dejstvo, da se objekt uporablja za stanovanjske namene izhaja iz ugotovitvenega sklepa Občine A. z dne ..., iz katerega je razvidno, da so se spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana spremenile v delu parc. št. 3561/2, na katerem je situirana stanovanjska hiša s funkcionalnim zemljiščem. Glede na to, da je bilo z ugotovitvenim sklepom Občine A. k stanovanjskemu objektu določeno in predpisano tudi funkcionalno zemljišče, celotna predmetna parcela predstavlja gradbeno parcelo, zato je gradnja pravno sprejemljiva. Tožena stranka bi morala pri določanju elementov nadomestne gradnje upoštevati določbe Odloka, saj ta nadomestno gradnjo opredeljuje drugače kot zakon in jo dodatno precizira tako, da je v konkretnem primeru možna gradnja kot sta jo predvideli tožeči stranki. Iz lokacijske informacije, ki je bila izdana tožečima strankama v procesu pridobivanja in priprave dokumentov za gradbeno dovoljenje izhaja, da je skladno z določbami Odloka, ki urejajo predmetno okolje, dopustna gradnja v gabaritih kot izhaja iz lokacijske informacije, v konkretnem primeru 8 x 12 m s toleranco 10 %, P+1 tako, da je več kot očitno, da lokalna skupnost z Odlokom predpisuje dodatne kriterije in pogoje za nadomestno gradnjo kot zakon. Tožena stranka je tudi napačno ugotovila neskladnost objekta z določbami 22. člena Odloka, saj so arhitektonske in urbanistične zasnove spoštovane v širšem smislu, kar pomeni, da je predvideni objekt zadržal vse krajinske in urbanistične pogoje oziroma jih je celo izboljšal. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Prizadeti stranki G.G. in F.F. na tožbo nista odgovorili.

Državni pravobranilec Republike Slovenije, kot zastopnik javnega interesa, udeležbe ni prijavil. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je dne 1. 1. 2007 začel veljati Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljnjem besedilu ZUS-1), ki v 104. členu določa, da se za postopke, ki so v teku ob uveljavitvi tega zakona uporabljajo določbe Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97, 70/00 in 45/06-odl.US, v nadaljnjem besedilu ZUS), razen izjem, ki so določene v članih od 105 do 107 ZUS-1. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je hkrati tudi odgovorila na pritožbene navedbe in dala pravilne razloge za zavrnitev pritožbe. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in v izogib ponavljanju ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena ZUS-1), ki ga je sodišče uporabilo v skladu z 2. odstavkom 105. člena ZUS-1). V zvezi z ugovori v tožbi pa še dodaja: V zadevi ni sporno, da želita tožeči stranki namesto obstoječega objekta zgraditi nadomestni enostanovanjski objekt v dveh etažah P+1 z osnovnim tlorisnim gabaritom 13,00 x 9,60 m. Gradbena parcela je določena na parc. št. 3561/2 k.o. B., ki je opredeljena kot njiva, v velikosti 1472 m2. Iz ugotovitvenega sklepa o odstopanju od grafičnega dela spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine A. (Uradne objave PN 26/98) izhaja, da je bilo ugotovljeno odstopanje od plana tako, da se je na listu P. št. ... na parc.št. 3561/2 k.o. B. vrisala stanovanjska hiša s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, kar pomeni, da je objekt, ki je predmet nadomestne gradnje, v planskih aktih opredeljen kot obstoječa stanovanjska hiša. Iz projektne dokumentacije št. ..., ki jo je predložila tožeča stranka, pa izhaja, da je stavba, ki se nadomešča, stanovanjska stavba v površini 18 m2, kamnit pritličen objekt, z vkopanim rezervoarjem za kapnico (točka 2 opisa usklajenosti objekta s prostorskimi akti). V zadevi tudi ni sporno, da se predvidena gradnja nahaja v ureditvenem območju C. prostorske celote D., v morfološki enoti C. (kmetijstvo, gozdarstvo in razpršeni stanovanjski objekti) in je opredeljeno kot stavbno zemljišče razpršene gradnje.

Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih na območju prostorskih celot ... v Občini A. (Uradne objave št. 43/90 in 54/02, v nadaljnjem besedilu PUP) v 13. členu določa, da izven zgoščene pozidave ali nekmetijskih dejavnosti označenih z "S" gradnja novih stanovanjskih objektov ni dovoljena. Dovolijo pa se adaptacije, dozidave in nadomestne gradnje starih stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov, gradnja nadomestnih in dopolnilnih objektov v sklopu kmečkih dvorišč in ob njih, kadar se ne posega na kvalitetna kmetijska zemljišča 1. območja (gradnja dopolnilnih objektov med dvema ali več obstoječih stanovanjskih hiš, če objekti med seboj niso oddaljeni več kot 60 m, gradnja novih kmetij in slabših kmetijskih zemljišč, če so ta že arondirana v novo posestvo). Glede na navedeno je na predmetnem zemljišču dopustna nadomestna gradnja. Pojem nadomestne gradnje opredeljuje Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/2002, 97/03-odl.US, 62/04-odl.US in 47/04, v nadaljnjem besedilu ZGO-1), ki v 7.3 točki 1. odstavka 2. člena določa, da je nadomestna gradnja izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani. Tožeči stranki želita na mestu pritličnega kamnitega objekta površine 18 m2 zgraditi enonadstropno stanovanjsko hišo tlorisne površine cca 125 m2 in skupne površine cca 250 m2, kar po mnenju sodišča pomeni bistveno spremembo zunanjosti, velikosti in vplivov na okolje dosedanjega objekta, saj se z nadomestno gradnjo spreminja tako etažnost kot površina, ki se povečuje v dveh etažah skoraj za štirinajstkrat. Po mnenju sodišča predvidena gradnja ne izpolnjuje pogojev iz ZGO, določenih za nadomestno gradnjo in so ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na napačno uporabo materialnega prava in napačno ugotovitev dejanskega stanja zato neutemeljeni. Neutemeljeno pa je tudi sklicevanje tožeče stranke na pridobljeno lokacijsko informacijo, saj le ta že po svoji funkciji ne ugotavlja, ali so predvideni posegi, ki so navedeni v vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja, usklajeni z določili veljavne urbanistične in planske dokumentacije ter soglasij pristojnih soglasodajalcev (točka 3 lokacijske informacije št. ...), ampak le navaja predpise, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju nameravanega posega v prostor. Neutemeljen je tudi ugovor tožečih strank, da so pri določanju gabaritov predmetne gradnje upoštevane omejitve PUP. Dimenzije stanovanjskega objekta na katere se sklicujejo tožeče stranke (točka 3.0.1. 22. člena PUP) se nanašajo na novogradnje. Predmetna gradnja je opredeljena kot nadomestna gradnja, ki je opredeljena v točki 3.1. 22. člena PUP, ki v 3. odstavku določa, da mora nadomestni objekt ohranjati artitehtonske in urbanistične kvalitete obstoječega objekta ter ohranjati kvalitetne ambientalne značilnosti prostora, kar pa z predvidenim posegom, kot je bilo že navedeno, ne bi bilo doseženo.

Iz vseh navedenih razlogov je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena in jo je sodišče zavrnilo v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1, ki ga je sodišče uporabilo v skladu z 2. odstavkom 105. člena ZUS-1.