Jedro

Pritožbeno sodišče dopolnitve v pritožbi ne sme upoštevati, saj je v 160. členu ZZK-1 izrecno prepovedano navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom zavrnila ugovor, ki ga je vložila predlagateljica proti sklepu zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn, s katerim je bil zavrnjen zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini parc. št. 951/16 k.o. D. v korist B.J. 2. Predlagateljica v pravočasni pritožbi proti temu sklepu navaja, da je lastnica stanovanja 2/04 na naslovu S. Stanovanje meri 60,20 m2. Tudi na vratih stanovanje je zapisana ta številka. Ob popisu nepremičnin pred leti so ob strani podboja nalepili še dodatno kovinsko tablico: stavba 2, stanovanje 018. Stanovanje ima že od nakupa ves čas isto površino. Prosi, da se njena lastnina na stanovanju 2/04 z dodatno oznako ob popisu nepremičnin: stavba 2, stanovanje 018, vpiše v zemljiško knjigo. Šteje, da je s tem njena pritožba utemeljena.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obeh odločbah (sklepu zemljiškoknjižne pomočnice in sklepu zemljiškoknjižne sodnice) je bilo predlagateljici pravilno pojasnjeno, zakaj zemljiškoknjižno sodišče na podlagi opisa stanovanja, ki je bil predmet v kupoprodajni pogodbi z dne 5.1.1998 in navedb v zemljiškoknjižnem predlogu oziroma kasneje v ugovoru, ko predmet vpisa ni bil identificiran s podatki iz 31. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ni moglo dovoliti vknjižbe lastninske pravice v njeno korist. Zemljiškoknjižna sodnica je predlagateljici pojasnila, da ob podatkih, ki jih je navedla v ugovoru, niti z vpogledom v prostorski portal GURS pri seznamu posameznih delov stavbe na parc. št. 951/61 in 951/60 k.o. D., površina stanovanja štev. 2/04, kot ga je predlagateljica identificirala v zemljiškoknjižnem predlogu, ne ustreza površini stanovanja, ki ga je po pogodbi kupila predlagateljica.

5. Predlagateljica v pritožbi dopolnjuje navedbe o identifikaciji stanovanja, ki ga je kupila. V pritožbi je prvič šele zapisala, da je njeno stanovanje dobilo ob popisu stanovanj dodatno oznako 018. Pri pregledu izpisa iz zemljiške knjige za posamezni del št. 18 v stavbi št. 2 k.o. D. je v opisu navedeno, da gre za stanovanje št. 204 v II. nadstropju izmere 58,74 m² s shrambo iste številke v kleti izmere 2,71 m², v stanovanjskem bloku v S. z identifikacijsko številko: 2. Iz te dodatne oznake v pritožbi gre tudi po površini za minimalno razliko, zato je to verjetno stanovanje, kjer naj bi se vpisala predlagateljičina lastninska pravica. Vendar pritožbeno sodišče dopolnitve v pritožbi ne sme upoštevati, saj je v 160. členu ZZK-1 izrecno prepovedano navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbi. Pritožbeno sodišče namreč v pritožbenem postopku preizkuša samo pravilnost in zakonitost prvostopenjske odločbe. Kot je že pojasnjeno, pa ob odločanju o ugovoru zemljiškoknjižna sodnica ni imela podatkov, ki jih je predlagateljica dopolnila šele v pritožbi, zato je pravilno odločila, ko je ugovor zavrnila. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1 neutemeljeno pritožbo predlagateljice zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Predlagateljica pa lahko znova vloži zemljiškoknjižni predlog, vendar s pravilnimi podatki o identifikaciji, tako kot določa 31. člen ZZK-1.