Jedro

Tretji odstavek 20.a člena ZIZ glede vsebine upnikove pisne izjave dolžniku določa, da mora vsebovati navedbo dneva zapadlosti in ne datuma zapadlosti. To pomeni, da upniku ni treba izrecno navesti, da je terjatev zapadla koledarsko določeni dan, ampak mora biti ta dan na podlagi vsebine upnikove pisne izjave določljiv.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu (točka II, III in IV) potrdi.

II. Dolžnici in upnik sami krijejo vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnic zoper sklep o izvršbi delno ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo v delu, v katerem je dovolilo izvršbo zoper drugo dolžnico z rubežem in cenitvijo premičnih stvari, z rubežem plače ter z rubežem denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet (I. točka izreka sklepa), v preostalem delu pa ugovor dolžnic zavrnilo (II. točka izreka sklepa). Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi predlog dolžnic za odlog izvršbe (III. točka izreka sklepa) in jima naložilo, da upniku povrneta stroške ugovornega postopka v višini 740,86 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude s pripadki (IV. točka izreka sklepa).

2. Dolžnici sta se zoper II., III in IV. točko izreka sklepa po pooblaščenki pravočasno pritožili iz vseh pritožbenih razlogov. Navajata, da jima sodišče prve stopnje upnikovega odgovora na ugovor ni vročalo v nadaljnji odgovor. Z opustitvijo vročitve predmetnega odgovora, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev v izpodbijanem sklepu, jima je bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem, kar je absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje glede ustreznosti odstopne izjave, saj ne vsebuje navedbe dneva zapadlosti. Zgolj datum na dopisu ne izkazuje dneva zapadlosti celotne terjatve v plačilo, temveč bi ga moral upnik izrecno navesti. Nepravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. V konkretnem primeru je več kot verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo dolžnici pretrpeli težko nadomestljivo škodo, saj ne moreta kar naenkrat zagotoviti več kot 92.000,00 EUR temveč za to potrebujeta daljši čas. Upnik pa je družba, ki se ukvarja z dajanjem posojil, kar pomeni, da v primeru 3 mesečnega odloga ne bo utrpel nikakršne škode, sploh ob dejstvu, da kljub odlogu, ne prenehajo teči zakonske zamudne obresti dolgovanega zneska. Sodišče bi moralo ugovoru ugoditi, zato je nepravilna tudi odločitev o stroških. Prav tako upnikov odgovor na ugovor ni bil potreben, saj bi moral upnik že predlogu za izvršbo predložiti popolno dokumentacijo ter popoln izvršilni naslov. Predlagata spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi s stroškovno posledico, podredno ugodi predlogu za odlog izvršbe. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik je na pritožbo po pooblaščencu odgovoril in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Upnikov odgovor na ugovor s prilogo je bil dolžnicama vročen po varni elektronski poti v varen poštni predal njune pooblaščenke na podlagi sedmega odstavka 132. člena ZPP v zvezi z Odredbo o določitvi datuma, od katerega je v postopkih izvršbe in zavarovanja mogoče vročanje po elektronski poti, v skladu s katerima se od 1. 7. 2014 odvetnikom, ki imajo odprt varen elektronski predal, v izvršilnih postopkih vsa sodna pisanja vročajo po varni elektronski poti.

6. Iz vročilnice na podlagi fikcije, katere verodostojnosti dolžnici nista izpodbijali, izhaja, da je bilo pooblaščenki dne 19. 4. 2017 v njenem varnem elektronskem predalu puščeno obvestilo o pošiljki, ki vsebuje dopis z dne 18. 4. 2017 in drugopis odgovora s prilogo, s poukom o pravnih posledicah neprevzema v 15 dneh. Pooblaščenka v 15 dneh od dneva obvestila pošiljke ni prevzela. Po poteku tega roka je bila pošiljka puščena v njenem varnem elektronskem predalu in ji je bilo poslano obvestilo, da lahko pisanje prevzame tudi pri Okrajnem sodišču v Škofji Loki.

7. Ker pooblaščenka dolžnic v 15 dneh od dneva obvestila pisanja ni prevzela, velja vročitev za opravljeno z dnem poteka tega roka, to je 4. 5. 2017 (sedmi odstavek 141.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnici sta bili tako z odgovorom na ugovor s prilogo seznanjeni 4. 5. 2017 in bi nanj tudi lahko odgovorili, saj je bil sklep sodišča prve stopnje izdan 16. 6. 2017, pa se še sedaj v pritožbi, do njega ne izjavita in ne povesta, katere so tiste trditve v odgovoru, ki bi jima lahko nasprotovale in dosegle drugačno odločitev.

8. Če zapadlost terjatve, ki izhaja iz notarskega zapisa, ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku (tretji odstavek 20.a člena ZIZ).

9. Tretji odstavek 20.a člena ZIZ glede vsebine upnikove pisne izjave dolžniku tako določa, da mora vsebovati navedbo dneva zapadlosti in ne datuma zapadlosti. To pomeni, da upniku ni treba izrecno navesti, da je terjatev zapadla koledarsko določeni dan, ampak mora biti ta dan na podlagi vsebine upnikove pisne izjave določljiv. In to zahtevo je upnik izpolnil. Iz vsebine obvestila o odstopu od pogodbe, datiranega na dan 28. 6. 2016, izhaja, da upnik odstopa od pogodbe št. 02024 3552664729 sklenjene dne 12. 8. 2010 in z odstopom zapade v plačilo celotna obveznost po tej pogodbi (prvi odstavek obvestila), ki znaša na dan 28. 6. 2016 92.101,01 EUR (tretji odstavek obvestila). Iz obvestila tako izhaja, da upnik dne 28. 6. 2016 odstopa od pogodbe in s tem dnem, torej z 28. 6. 2016 je terjatev zapadla. Pritrditi je tako stališču sodišča prve stopnje, da obvestilo dokazuje zapadlost izterjevane terjatve v skladu z zahtevami tretjega odstavka 20.a člena ZIZ.

10. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka sklepa pravilna in zakonita.

11. Z zavrnitvijo pritožbe zoper II. točko izreka sklepa z dne 16. 6. 2017 je ugovor dolžnic, v delu v katerem mu ni bilo ugodeno s sklepom sodišča prve stopnje, pravnomočno zavrnjen in tako niso več podani objektivni pogoji za odlog izvršbe po prvem odstavku 71. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo, da v predlogu za odlog izvršbe navedeni razlogi ne predstavljajo posebno upravičenega razloga za odlog izvršbe. Kot posebno upravičen razlog je namreč mogoče upoštevati le tak življenjsko izjemen dogodek, ki je glede na čas možne odložitve izvršbe (tri mesece), kratkotrajen. V predlogu za odlog pa dolžnici zatrjujeta zgolj slabo premoženjsko stanje prve dolžnice in vpliv izvršbe na njeno dejavnost ne pa tudi, da bi se lahko njena situacija v tem kratkem času kakorkoli spremenila. V pritožbi zatrjevan potreben čas, ki ga dolžnici potrebujeta za pridobitev sredstev za poplačilo terjatve, pa predstavlja nedopustno pritožbeno novoto, saj dolžnici nista niti zatrjevali niti izkazali, da tega razloga brez svoje krivde nista mogli uveljavljati že v predlogu za odlog izvršbe (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Temu je dodati, da za svoje trditve, ki sta jih podali v predlogu za odlog izvršbe, tudi nista predložili nobenih dokazov. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe je tako pravilna.

12. Posledično je potrebno zavrniti tudi pritožbeni očitek o napačni odločitvi sodišča prve stopnje v stroškovnem delu izpodbijanega sklepa. Ker sta dolžnici z ugovorom uspeli le v sorazmerno majhnem delu, morata upniku povrniti potrebne stroške ugovornega postopka (drugi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ti obsegajo tudi stroške odgovora na ugovor, saj je bil ta potreben. Dolžnici sta namreč ugovarjali (tudi), da obveznosti ni zapadla in za to trditev predložili dokaze. Če upnik na to navedbo ne bi odgovoril, bi sodišče skladno s prvim odstavkom 58. člena ZIZ moralo to njuno navedbo šteti za resnično in sklep o izvršbi razveljaviti.

13. Pritožba je tako neutemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijani II., III. in IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena, prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP, vsi v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnici sami krijeta stroške pritožbenega postopka, ker s pritožbo nista uspeli, upnik pa, ker odgovor na pritožbo glede na vsebino pritožbe ni bil potreben in so zato po nepotrebnem nastali tudi stroški zanj.