Jedro

Iz listin v spisu izhaja, da tožena stranka zahtevka tožeče stranke za izplačilo spornega zneska ni izpolnila, zato določbe 1. odstavka 158. člena ZPP ni mogoče uporabiti. V 1. odstavku 158. člena ZPP je določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zato je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se v celoti glasi: "II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 293,99 EUR v roku 8 dni, svoje pa krije sama."

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 167,99 EUR v roku 8 dni, svoje pa krije sama.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi umika tožbe ustavilo postopek (točka I izreka) in odločilo, da vsaka stranka sama krije stroške postopka (točka II izreka).

2. Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožena stranka in navaja, da je odločitev napačna. Stečajna upraviteljica tožene stranke je priznala zahtevek tožnice po pravdnih stroških v višini 797,29 EUR, s tem pa ni priznala, da stečajni dolžnik nima nobenega zahtevka do upnice več. Pravdni stroški zapadejo v plačilo šele z izdajo sodne odločbe. Kljub temu, da je tožnica umaknila tožbo takoj, je potrebno upoštevati, da je toženka priznala le del terjatve, ostalo pa je prerekala. Tako bi moralo sodišče o stroških odločati glede na uspeh v pravdi. Nadalje bi moralo ugotoviti, da je toženka uspela s svojimi ugovori v odgovoru na tožbo v celoti, tožnica pa le delno. Zaradi tega predlaga, da pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da odloči, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka v višini 293,99 EUR ter stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlaga, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne, toženki pa naloži v plačilo še nadaljnje stroške postopka v roku 15 dni, saj je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, vendar je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, na kar utemeljeno opozarja pritožba.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev, da tožena stranka ni upravičena do povračila stroškov postopka oprlo na 1. odstavek 158. člena ZPP, saj jo je tožeča stranka umaknila takoj, ko je tožena stranka njen zahtevek izpolnila.

7. Iz listin v spisu izhaja, da tožena stranka zahtevka tožeče stranke za izplačilo zneska 2.475,85 EUR ni izpolnila, tako da določbe 1. odstavka 158. člena ZPP v tem primeru ni mogoče uporabiti. V 1. odstavku 158. člena ZPP je določeno, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen, če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zaradi tega je, ob pravilni uporabi navedene določbe, tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka. Odločitev o tem, katere stroške je tožeča stranka dolžna povrniti, temelji na določbi 1. odstavka 155. člena ZPP. Tožena stranka je upravičena le do povrnitve potrebnih stroškov. Tako je upravičena do povrnitve stroškov po Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS, št. 2/2015) in sicer za odgovor na tožbo po tar. št. 15/1 v znesku 137,70 EUR, za stroške sestave pripravljalne vloge z dne 15. 2. 2017 po tar. št. 15/2 v znesku 103,28 EUR in 22% DDV na odvetniške stroške, kar je skupaj 293,99 EUR.

8. Iz navedenega izhaja, da je pritožba tožene stranke utemeljena, zato ji je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP ugodilo in odločitev o stroških postopka v točki II izreka spremenilo, kot izhaja iz izreka sklepa.

9. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 2. odstavku 165. člena ZPP. Tožena stranka je s pritožbo v celoti uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti pritožbene stroške za sestavo pritožbe in 22% DDV v priglašeni višini, kar je znesek 167,99 EUR (1. odstavek 154. člena ZPP), svoje pritožbene stroške pa krije sama, saj z odgovorom na pritožbo k odločitvi ni pripomogla (155. člena ZPP).