Jedro

Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova.

Tožbeni zahtevek je ostal nedoločen v ključnem delu, in sicer, komu vse naj toženka pošlje obvestilo (preklic objave oziroma opravičilo). Tožnik je krog naslovnikov sicer omejil, vendar pa ga ni navedel dovolj jasno, da bi bil zahtevek v tem delu izvršljiv.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo tožbo v delu, ki se nanaša na 3. točko zahtevka, ki se glasi:

„Tožena stranka Agencija za javni nadzor nad revidiranjem ... je dolžna na lastne stroške vsem prejemnikom svojega dopisa z dne 1. 2. 2021, številka ... poslati obvestilo z naslednjo vsebino: „<em>Agencija za javni nadzor nad revidiranjem se pooblaščenemu revizorju B. B. iskreno opravičuje za vse neresnične navedbe v dopisu z dne 1. 2. 2021, št. ..., ki vam je bil poslan. Te neresnične navedbe so, da pooblaščeni revizor B. B. naj ne bi imel nobenih pooblastil za pošiljanje obvestil v imenu revizijske družbe C. d. o. o., da direktor družbe C. d. o. o. naj ne bi bil seznanjen s tem, da se v imenu družbe pošilja navedeno obvestilo ter da revizijska družba C. d. o. o. naj ne bi imela s pooblaščenim revizorjem B. B. nobenega pogodbenega odnosa za opravljanje storitev revidiranja. Obveščamo vas, da navedene navedbe agencije ne držijo in so neresnične, saj je pooblaščeni revizor B. B. imel pooblastilo za pošiljanje obvestil v imenu revizijske družbe C. d. o. o. Direktor družbe C. d. o. o. je bil seznanjen s tem, da se v imenu družbe pošilja navedeno obvestilo ter revizijska družba C. d. o. o. je imela s pooblaščenim revizorjem B. B. pogodbo o izvajanju storitev revidiranja.</em>"

2.Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik). Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi, razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v ponovno odločanje. Meni, da zavrženi del zahtevka zajema dovolj dejstev, da je omogočena njegova jasna identifikacija. Iz zahtevka je razvidno toženkino izpolnitveno dejanje, t.j. poslati obvestilo z določeno vsebino in krog naslovnikov obvestila – vsi prejemniki dopisa z dne 1. 2. 2021. Poudarja, da edino tožena stranka ve, kdo vse so bili prejemniki tega spornega dopisa, njemu pa je krog prejemnikov neznan. V tožbenem zahtevku bi tako lahko navedel le tiste naslovnike, ki so ga po prejemu dopisa klicali, vendar pa s tem ne bi zajel vseh prejemnikov. Prav tako je sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka, saj ob pozivu na odpravo pomanjkljivosti zahtevka ni postavilo roka za njegovo dopolnitev oz. popravo.

3.Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) je odgovorila na pritožbo, predlagala njeno zavrnitev in priglasila stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Zaključek prvega sodišča, da je tožnikov zahtevek v 3. točki kljub dopolnitvi ostal nedoločen in neizvršljiv, je pravilen. Pritožba zmotno zavzema stališče, da zavrženi del zahtevka vsebuje toliko dejstev, da je omogočena njegova jasna identifikacija. Drži, da je iz zahtevka razvidno izpolnitveno ravnanje toženke – poslati obvestilo z zahtevano vsebino, vendar pa je zahtevek ostal nedoločen v ključnem delu, in sicer komu vse naj toženka takšno obvestilo pošlje. Tudi po presoji pritožbenega sodišča tožbenega zahtevka v delu, ki se glasi „vsem prejemnikom svojega dopisa z dne 1. 2. 2021“, ne gre šteti kot zadostno opredeljenega. Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek – ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova, da bo torej izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega pravnega sklepanja) razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti.¹ Tožnik je krog subjektov, katerim naj toženka pošlje obvestilo, sicer omejil, vendar pa ga ni navedel dovolj jasno, da bi bil zahtevek v tem delu izvršljiv. Če bi prvo sodišče ugodilo tako postavljenemu zahtevku, ga izvršilno sodišče ne bi moglo izvršiti, ne da bi ugotavljalo, komu vse je potrebno obvestilo poslati, kar pa presega pristojnosti izvršilnega sodišča, vezanega na načelo stroge formalne legalitete.

6.Pritožbeno sodišče verjame, da tožnik ne razpolaga s podatki, komu vse je toženka sporni dopis poslala, vendar pa brez njih ni mogoče ustrezno oblikovati tožbenega zahtevka. Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da je tožnik za pridobitev podatkov o naslovnikih dopisa postavil ustrezno trditveno podlago in dokazni predlog. Tožnik je v tožbi prvemu sodišču res predlagal, da toženki naloži predložitev seznama prejemnikov spornega dopisa. Pri tem pa ni ne zatrjeval ne izkazal, da je te podatke od toženke že poskušal pridobiti sam, a je bil pri tem neuspešen. S takšnim dokaznim predlogom je tožnik šele poskušal ugotavljati dejstva, ki bi jih moral za ustrezno postavitev tožbenega zahtevka že poznati. Po presoji pritožbenega sodišča se je tožnik v predmetni situaciji znašel v trditveni in dokazni stiski, saj ne razpolaga s ključnimi podatki za konkretizirano opredelitev tožbenega zahtevka. Takšen neugoden položaj tožeče stranke ZPP rešuje z institutom stopničaste tožbe.² V skladu s 182.a členom ZPP lahko tožeča stranka uveljavlja dva zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži določitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira ta zahtevek, če je to odvisno od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom. Zakon torej predvideva institut, s katerim bi tožnik v konkretni situaciji od toženke lahko zahteval predložitev seznama naslovnikov spornega dopisa in obenem postavil ustrezno oblikovan zahtevek. Z uporabo navedenega instituta bi tožnik torej lahko pridobil podatke za ustrezno oblikovanje 3. točke tožbenega zahtevka.

7.Iz listin v spisu je razvidno, da je prvo sodišče tožnika na naroku dne 27. 1. 2023 opozorilo, da sta 2. in 3. točka tožbenega zahtevka nedoločeni in nedoločljivi ter ga v izogib posledicam iz 108. člena ZPP pozvalo na dopolnitev. Tožnik je skladno s pozivom sodišča na istem naroku dopolnil 2. in 3. točko zahtevka, ob tem pa sodišča ni prosil, naj mu postavi rok za dopolnitev. Ker je prvo sodišče tožnika utemeljeno pozvalo, naj dopolni del zahtevka, tožnik pa je to tudi storil, je neutemeljeno njegovo pričakovanje, da bi mu moralo prvo sodišče samo od sebe postaviti dodatni rok za dopolnitev. Zmotno je zato pritožbeno stališče, da je prvo sodišče zagrešilo bistveno kršitev postopka, saj tožniku ni postavilo roka za dopolnitev tožbenega zahtevka.

8.V okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in da ni storilo nobene od uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka, zato je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

9.Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na četrtem odstavku 163. člena ZPP.

-------------------------------

(1) A. Galič v Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 123.

(2) Enako tudi VSL I Cp 1895/2022 z dne 8. 3. 2023 in sklep VSL I Cp 1686/2021 z dne 23. 12. 2021.