Jedro

Ker je sodišče ob preverjanju ocene ravnatelja ugotovilo, da je tožnica - učiteljica v enaki meri izpolnjevala pogoje glede interdisciplinarne usposobljenosti kot ostale delavke, ki so izjemno napredovale in ki so bile ocenjene z 1,5 točkami po pravilniku o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede, je pravilno tudi tožnici priznalo enako število točk in ugotovilo, da je razporejena v 5. plačilni razred na podlagi izjemnega napredovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se razveljavita sklep ravnatelja Osnovne šole F. P. Kranj o razvrstitvi F. I. v 2. plačilni razred s količnikom 3,78 z dne 11.3.1997 in sklep Sveta Osnovne šole F. P. Kranj z dne 23.4.1997 (točka 1 izreka). Ugotovilo je, da je tožnica v času od 1.3.1997 do 31.8.1997 razporejena v 5. plačilni razred (točka 2 izreka). Tožena stranka je dolžna F. I. izplačati ob bruto zneska 34.173,00 SIT neto plačo, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznih zneskov, kot so razvidni iz izreka sodbe (točka 3 izreka). Nadalje je v točki 4 odločilo, da je tožena stranka dolžna od ustreznih bruto zneskov mesečnih razlik v plači, kot izhaja iz točke 3 tega zahtevka, obračunati in plačati pripadajoči davek in prispevke, v roku 8 dni pod izvršbo. Nadalje je v točki 5 izreka razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožnici izplačati razliko v odpravnini med odpravnino, ki jo je prejela in odpravnino, ki ji gre upoštevaje razliko v plači zaradi razvrstitve v 5. plačilni razred, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.9.1997 dalje do plačila. Tožena stranka je dolžna od bruto zneska razlike v odpravnini v višini 124.698,00 SIT plačati pripadajoči davek, tožnici pa izplačati neto znesek, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 5.9.1997 dalje do plačila, v roku 8 dni. V točki 6. izreka je sodišče odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici stroške tega postopka v znesku 132.859,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodbe dalje do plačila, vse v 8 dneh, da ne bo izvršbe.

Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka. Pritožuje se zaradi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev pravil postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da zadevo ponovno prouči, smiselno torej, da izpodbijano sodbo razveljavi ali pa spremeni in tožbeni zahtevek zavrne. V pritožbi navaja, da sodišče v obrazložitvi na 5. strani navaja, da tožnica v enakem obsegu kot ostalih šest zaposlenih na nižji stopnji, ki so bili razporejeni v višji plačilni razred, izpolnjuje kriterij spornega pogoja - interdisciplinarna usposobljenost, kot jo opredeljuje določilo 11. člena pravilnika. Zastopnik šole je že na prvi obravnavi izpovedal, da mu je bilo določilo 11. člena pravilnika pri ocenjevanju samo v oporo, ni pa ga uporabljal, saj se pri prvi razporeditvi ni uporabljal. Tako 11. člen spornega pravilnika ne more biti pri tej sodbi podlaga za odločitev sodišča o delavkini usposobljenosti. Sodišče tudi ni ugotavljalo in primerjalo, kako je bilo z interdisciplinarno usposobljenostjo drugih delavcev, ki so napredovali. Pritožba meni, da bi šele razveljavitev celega postopka ocenjevanja in ponovna ocena vseh delavcev lahko pokazala, ali je v primerjavi z vsemi delavci delavka toliko usposobljena, da bi izjemno napredovala. Nadalje v pritožbi tudi opozarja, da je sporni pravilnik spejelo ministrstvo in ne tožena stranka, zato naj bi finančne obveznosti, ki izhajajo iz sodbe, bilo dolžno poravnati Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ne pa tožena stranka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje, ob tem ni storilo v pritožbi zarjevanih bistvenih kršitev postopka in tistih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur.l. RS št. 26/99 in 96/2002), prav tako pa je pravilno uporabilo materialno pravo.

V tej zadevi pritožbeno sodišče odloča že drugič. V sklepu opr. št. Pdp 814/99 z dne 26.4.2001 je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje, ki je tožničin zahtevek zavrnilo, razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V navedenem sklepu je sodišče prve stopnje opozorilo na to, da mora sodišče vsebinsko preveriti oceno ravnatelja, saj je le-ta podlaga za napredovanje v skladu z določbami Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede (Ur.l. RS št. 41/94, 49/95 in 66/96 - v nadaljevanju pravilnik). Prav tako je opozorilo, da dejansko stanje v zvezi z nesodelovanjem sindikata pri toženi stranki ni bilo v celoti ugotovljeno. Prav tako je opozorilo na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-91/97-37 z dne 1.2.2001 (Ur.l. RS št. 19/2001), v kateri je Ustavno sodišče RS odpravilo omejitev iz 2. odst. 15. člena Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju ..., po katerih lahko izjemno napreduje le 15% zaposlenih strokovnih delavcev v javnem zavodu.

V novem sojenju je sodišče prve stopnje sledilo tem navodilom pritožbenega sodišča in tako po vsebini preverilo, ali je tožnica izpolnjevala tudi pogoj interdisciplinarne usposobljenosti, glede katerega je bila ocenjena z 0 točkami. Sodišče prve stopnje je z zaslišanjem ravnatelja v celoti razčistilo to vprašanje ter prišlo do prepričljivega zaključka, da je tožnica v enaki meri kot tudi ostalih šest delavk z nižje stopnje, ki so izjemno napredovale izpolnjevala ta pogoj. Kot izhaja iz prvega zaslišanja ravnatelja, je le-ta sam izpovedal, da v kolikor ne bi bilo omejitve 15% delavcev, ki lahko napredujejo, bi delavka že takrat verjetno pridobila toliko točk kot ostale delavke, ki pa so izjemno napredovale. Iz izpovedi ravnatelja tožene stranke tudi izhaja, da je na oceno vplivalo tudi dejstvo, da naj bi se bile ostale delavke, ki so izjemno napredovale, pripravljene dodatno izobraževati, oziroma da naj bi bila pri njih večja delavoljnost. Glede ostalih kriterijev, ki so navedeni v 11. členu in ki jih je ravnatelj pravilno uporabil le kot oporo pri oceni, saj se pri prvi razporeditvi točkovanj iz 11. člena ne uporablja, pa je sodišče z zaslišanjem ravnatelja ugotovilo, da je tožnica izpolnjevala vse kriterijev kot tudi ostale delavke tako npr. glede mentorstva, vodenja interne delovne skupine, ... Tak zaključek sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče v celoti sprejema, zato tudi meni, da je neutemeljena pritožbena navedba, da bi pa sedaj bilo potrebno celoten postopek razveljaviti za vse delavce. Z zaslišanjem ravnatelja se je izkazalo, da je delavka v enaki meri izpolnjevala pogoje kot vse ostale delavke, kar za odločitev v tem sporu povsem zadošča. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno opozorilo, da merilo oziroma odločitev ravnatelja, da z večjo oceno oceni tiste delavke, ki so se bile pripravljene dodatno izobraževati, ne more vplivati na tožničino oceno. Tožnica je nesporno izpolnjevala pogoje za opravljanje svojega dela, zato je dejstvo, da se ni hotela dodatno izobraževati, ne more biti v škodo.

Na podlagi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje. Pravilno je tožnici priznalo 1,5 točke, tako kot so bile ocenjene ostale delavke, ki so napredovale v 5. plačilni razred, zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

Neutemeljene so tudi navedbe tožene stranke, da naj bi zaradi neustavne določbe pravilnika te stroške nosilo ministrstvo, ki je edini financer tožene stranke. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem pojasnjuje, da je delodajalec tožena stranka, ki je samostojna pravna oseba in tako nosilec pravic in obveznosti ter edina pasivno legitimirana stranka v tem sporu.

Ker torej niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).