Jedro

Odločitev o tem, ali bo eden od staršev (najsi bo to tisti, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ali tisti, ki z otrokom izvršuje stike) otroka odpeljal na počitnice in kam, je praviloma v svobodni domeni vsakega od staršev. Zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu, slednjemu ne daje pravice, da odloča, ali bo drugi od staršev (torej ta, ki ima z otrokom urejene stike) z otrokom lahko odšel na počitnice niti kam bo odšel, pod pogojem, da je spoštovan časovni okvir sodne ureditve stikov. Sodna intervencija glede odhoda otrok na počitnice ali potovanje praviloma bo zato odveč. Vprašanje, ali gre ta starš z otrokom lahko na oddih in kam, je lahko predmet odločanja o vprašanju izvajanja starševske skrbi po 151. členu DZ v zvezi s 104. členom ZNP-1 le izjemoma, in sicer kadar obstojijo posebne okoliščine. Pritožbeno sodišče sodi, da med take primere lahko uvrstimo tudi vprašanje, ali lahko otrok odpotuje z enim od staršev v državo tretjega sveta, ki po uradno dostopnih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve ni povsem varna.

Pravna podlaga za odločanje o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je od uveljavitve in pričetka polne uporabe DZ ter od uveljavitve ZNP-1 drugačna, kot je to veljalo pred 15. 4. 2019. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Predlagateljica (v postopku zavarovanja upnica, v nadaljevanju: predlagateljica) je vložila predlog za izvrševanje starševske skrbi in zahtevala, da sodišče nasprotnemu udeležencu (v postopku zavarovanja dolžnik, v nadaljevanju: nasprotni udeleženec) prepove potovanje v Izrael z njunim skupnim mladoletnim otrokom, rojenim leta 2012.1

2. Obenem je predlagateljica vložila tudi predlog za začasno odredbo z isto vsebino,2 ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

3. Predlagateljica v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da je izkazala verjetnost obstoja terjatve, saj je nasprotni udeleženec izkazoval težnjo in odločenost, da mladoletnega sina v času letnih šolskih počitnic, torej vsaj do 1. 9. 2019, odpelje v Izrael, ki je, kot je splošno znano, varnostno zelo rizična država. Upoštevaje drugi odstavek 151. člena DZ starša o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločata sporazumno in v skladu s koristjo otroka. Vprašanje otrokovega odhoda v državo tretjega sveta, ki je varnostno še zelo tvegana (spopadi med Palestinci in Izraelci ter teroristični napadi), vsekakor sodi med taka vprašanja in ne gre za vprašanje otrokovega dnevnega življenja, kot npr. enotedenske počitnice na Hrvaškem. Ker je komunikacija med staršema na izredno nizkem nivoju, predlagateljica, kljub temu da je želela, od predlagatelja ni izvedela, v katere predele Izraela je nameraval odpeljati otroka, enako kot ji ni želel povedati, kje na Hrvaškem letujeta z otrokom. Dodaja, da bi moralo sodišče razpisati narok, na katerem bi odprto razpravljalo ter zaslišalo udeleženca postopka, šele nato bi lahko odločilo o predlagani začasni odredbi. Navaja še, da iz elektronskega sporočila res izhaja datum 3. 8. 2019, ko naj bi odpotovala v Izrael, a ne gre prezreti, da ima nasprotni udeleženec še vedno težnje, da z otrokom tja odpotuje. Z uradnim zaznamkom sodišča z 8. 8. 2019 ni seznanjena in se do njega ne more izreči. S tem je sodišče prve stopnje poseglo v njeno pravico do kontradiktornosti in do izjave v postopku. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

4. Nasprotni udeleženec je na pritožbo pravočasno odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

Ali gre za vprašanje izvajanja starševske skrbi, o katerem odloča sodišče?

6. Starševska skrb pripada skupaj obema staršema, neodvisno od tega, ali živita skupaj ali ne. Življenjskim okoliščinam staršev in njihovih otrok se prilagaja le način izvajanja starševske skrbi. Kadar starši ne živijo skupaj, o dnevnih vprašanjih odloča tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, o ostalih (tj. o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj)3 pa starši odločajo skupaj. Če se o teh vprašanjih starši ne sporazumejo, jim pri tem pomaga center za socialno delo, na njihovo željo pa tudi mediatorji, v nasprotnem primeru pa o njih odloči sodišče v nepravdnem postopku (151. člen DZ).

7. Odločitev o tem, ali bo eden od staršev (najsi bo to tisti, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, ali tisti, ki z otrokom izvršuje stike) otroka odpeljal na počitnice in kam, je praviloma v svobodni domeni vsakega od staršev. Zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu, slednjemu ne daje pravice, da odloča, ali bo drugi od staršev (torej ta, ki ima z otrokom urejene stike) z otrokom lahko odšel na počitnice niti kam bo odšel, pod pogojem, da je spoštovan časovni okvir sodne ureditve stikov.4 Sodna intervencija glede odhoda otrok na počitnice ali potovanje bo zato praviloma odveč. Vprašanje, ali gre ta starš z otrokom lahko na oddih in kam, je lahko predmet odločanja o vprašanju izvajanja starševske skrbi po 151. členu DZ v zvezi s 104. členom ZNP-1 le izjemoma, in sicer kadar obstojijo posebne okoliščine.5 Pritožbeno sodišče sodi, da med take primere lahko uvrstimo tudi vprašanje, ali lahko otrok odpotuje z enim od staršev v državo tretjega sveta, ki po uradno dostopnih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve ni povsem varna.

8. Med udeležencema tega postopka ni sporno, da je želel oče otroka v času poletnih počitnic odpeljati v Izrael, ki po uradnih podatkih Ministrstva za zunanje zadeve ni povsem varen.6 Ker mama s potovanjem ni soglašala, je sprožila predmetni postopek, kjer ji sodnega varstva iz razlogov, pojasnjenih v prejšnji točki obrazložitve, ni mogoče odreči.7 Iz podatkov v spisu tudi izhaja, da do potovanja v času poletnih počitnic ni prišlo, ker mama očetu ni izročila dečkovih potovalnih dokumentov, mama pa vztraja pri predlogu, češ da ima oče še vedno tendenco, da potovanje v Izrael izvede v prihodnosti. O njenem predlogu bo odločilo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka.

O predlogu za začasno odredbo

9. Pravna podlaga za odločanje o začasnih odredbah za varstvo koristi otrok je od uveljavitve in pričetka polne uporabe DZ ter od uveljavitve ZNP-1 drugačna, kot je to veljalo pred 15. 4. 2019: začasne odredbe za varstvo koristi otrok se pod pogoji, ki jih določa DZ, izdajo po postopku, ki ga določa ZNP-1. 10. To pomeni, da vsebinskih pogojev za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otrok sodišče ne presoja po ZIZ, temveč izključno po DZ. Obrazložitev o obstoju terjatve in drugih pogojih po ZIZ je zato nepotrebna, zato se višje sodišče ne bo opredeljevalo do pritožbenih navedb, češ da je predlagateljičina „terjatev verjetno izkazana“ (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

11. Sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Verjetno izkazana ogroženost otroka je eden in edini pogoj, s katerim se mora ob predlogu za izdajo začasne odredbe ukvarjati sodišče.8 Ogroženost otroka pa je pravni standard, ki ga mora sodišče zapolniti od primera do primera.

12. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz elektronskega sporočila nasprotnega udeleženca, ki ga je v spis vložila predlagateljica (priloga A 3), izhaja, da je bilo potovanje načrtovano za 3. 8. 2019, iz zapisnika CSD z 31. 7. 2018 (priloga A 5), ki ga je prav tako predložila predlagateljica, pa, da je bilo potovanje onemogočeno, saj nasprotni udeleženec ni dobil otrokovega potnega lista, da bi uredil vse potrebno za potovanje v Izrael.9 Povzetih ugotovitev izpodbijanega sklepa pritožnica ne graja, višje sodišče pa pritrjuje prvostopenjskemu, da iz njih ne izhaja, da bi bil otrok verjetno ogrožen tako, da bi bilo nujno treba izdati začasno odredbo, s katero bi sodišče otroka zavarovalo še pred odločitvijo o glavni stvari. Ker že iz dejstev, ki jih je navedla predlagateljica, ne izhaja, da bi bil otrok ogrožen zaradi potovanja v času preteklih poletnih počitnic, druge preteče in akutne nevarnosti pa predlagateljica ne zatrjuje, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za začasno odredbo zavrnilo. Ker z zaslišanji udeležencev ni mogoče predrugačiti trditvene podlage, sodišču v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe ni bilo treba izvesti naroka, katerega izvedba je v postopku zavarovanja tudi sicer neobvezna (prvi odstavek 29.a člena ZIZ).

13. Na podlagi navedenega je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 15. členom ZIZ potrdilo.

1 Predlog za prepoved je splošen in ne vsebuje časovnega okvira, ko naj bi prepoved veljala. 2 Tudi ta prepoved je splošna, z dostavkom, da gre za „začasno prepoved“, sicer pa se v celoti pokriva s predlogom o glavni stvari. 3 DZ ne opredeljuje, katera vprašanja šteje kot tista, ki bistveno vplivajo na otrokovo življenje. To sodišču omogoča, da od primera do primera razsodi, katero vprašanje šteje kot tako pomembno, da utegne bistveno vplivati na otrokovo življenje. Primerjaj Kraljić, dr. S., Družinski zakonik s komentarjem, Poslovna založba MB, založništvo, d. o. o., Maribor, 2019, str. 517, opomba 326. 4 Kadar ima otrok s tistim od staršev, ki mu ni zaupan v vzgojo in varstvo, določene obsežne stike, ki vključujejo podaljšane vikende ter počitnice, pa take časovne ovire ni, je logično, da otrok s tem staršem lahko potuje. 5 Sodišče lahko (tudi glede dnevnih vprašanj) v vsakem posameznem primeru presoja, ali podana okoliščina predstavlja pomembno vprašanje, ki utegne vplivati na otrokovo življenje. Kraljić, dr. S., ibidem, str. 521. 6 Za Izrael je bilo v času odločanja sodišče prve stopnje na spletni strani Ministrstva za zunanje zadeve RS zapisano: „Obstajajo določeni varnostni zadržki za potovanja v posamezne dele države. Nekatera področja bi lahko bila nevarna, zato v te predele države odsvetujemo vsa potovanja. Svetujemo dodatno previdnost ter dodatno preverjanje in pridobitev podatkov iz drugih virov. (glej prilogo A 4). 7 Glede na določbo 104. člena ZNP-1 bi lahko predlog (sicer z obratno vsebino, tj. za dopustitev potovanja in za izročitev potnega lista) vložil tudi oče, saj je bilo glede na podatke v spisu že 20. 6. 2019 jasno, da mama s potovanjem ne soglaša (glej elektronska sporočila v prilogi B 1). 8 Več glej Pogorelčnik Vogrinc, dr. N., v Komentar DZ, Uradni list RS, Ljubljana, 2019, str. 511. 9 U. z., za katerega pritožnica trdi, da ji ni bil vročen, po vsebini ni nič drugega kot povzeti ugotovitvi.