Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je pričakovanje tožnika, da bi z revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča RS z dne 25. 4. 2014 uspel, očitno v nasprotju z izidom v podobnih zadevah in nima verjetnega izgleda za uspeh, ker je bila tožniku navedena sodba vročena dne 15. 5. 2014, prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je vložil šele 5. 7. 2014, kar je po poteku 30-dnevnega roka za vložitev revizije.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev revizije zoper sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Novi Gorici, št. III U 85/2014-7 z dne 25. 4. 2014. V obrazložitvi odločbe se tožena stranka sklicuje na določilo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in s tem v zvezi pojasnjuje, da je pričakovanje tožnika, da bi z revizijo zoper navedeno sodbo uspel, očitno v nasprotju z izidom v podobnih zadevah in nima verjetnega izgleda za uspeh. Tožnik je namreč prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vložil 5. 7. 2014, kar je po poteku 30-dnevnega roka za vložitev revizije, ki teče od vročitve prepisa sodbe, kot to določa 83. člen Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navedena sodba upravnega sodišča mu je bila namreč vročena dne 15. 5. 2014. 2. Tožnik v tožbi navaja, da bi morala biti za odločanje v navedeni zadevi pristojna služba za brezplačno pravno pomoč pri delovnem in socialnem sodišču, kamor je tudi vložil svojo prošnjo, ter pojasnjuje, zakaj meni, da je zadeva povezana s tistimi, ki jih ima pri delovnem in socialnem sodišču. Nadalje še predlaga, naj se več zadev, ki se vodijo pod različnimi opravilnimi številkami združi v eno zadevo. Pojasnjuje tudi, da je bila v sporu z družbo A. podana zahteva, da se mu odvzame poslovna sposobnost, vendar pa odločitev o tem ni bila izdana, sledila pa je odločba o invalidski upokojitvi. Predlaga še, naj se „vloga poda tudi na državno tožilstvo in državno pravobranilstvo“. Smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi.

3. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena ZUS-1 ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev v odločbi tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da je pričakovanje tožnika, da bi z revizijo zoper sodbo Upravnega sodišča RS, Oddelka v Novi Gorici št. III U 85/2014-7 z dne 25. 4. 2014 uspel, očitno v nasprotju z izidom v podobnih zadevah in nima verjetnega izgleda za uspeh, ker je bila tožniku sodba Upravnega sodišča vročena dne 15. 5. 2014, prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je vložil šele 5. 7. 2014, kar je po poteku 30-dnevnega roka za vložitev revizije, ki teče od vročitve prepisa sodbe, kot to določa 83. člen ZUS-1. 6. Sodišče se ne strinja s tožbeno navedbo, da bi bila za odločanje o tožnikovi prošnji za brezplačno pravno pomoč pristojna služba za brezplačno pravno pomoč pri delovnem in socialnem sodišču. Tožnik je sicer res svojo prošnjo vložil pri tem organu, vendar pa se je le ta izrekel za stvarno nepristojnega za reševanje te zadeve in je zadevo odstopil v reševanje upravnemu sodišču. Tožnik je namreč v prošnji navedel, da želi brezplačno pravno pomoč za vložitev revizije zoper sodbo upravnega sodišča in torej v konkretnem primeru ne gre za delovni ali socialni spor.

7. V zvezi s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na odvzem poslovne sposobnosti, sodišče ugotavlja, da se je tožena stranka do tega vprašanja opredelila, ko je v obrazložitvi odločbe navedla, da je tožnik sam navajal, da je bil zanj predlagan odvzem poslovne sposobnosti, na kar je tožena stranka dolžna paziti po uradni dolžnosti. S tem v zvezi je tudi zaprosila Okrajno sodišče v Idriji za informacijo o tem, ali je pred njihovim sodiščem v teku postopek za odvzem poslovne sposobnosti, na kar je navedeno sodišče sporočilo, da iz njihovega vpisnika ne izhaja, da bi bil pred njihovim sodiščem vložen tak predlog.

8. Glede tožnikovih predlogov za združevanje več zadev s področja brezplačne pravne pomoči pa sodišče pojasnjuje, da gre pri vsaki odločbi za samostojno zadevo, zaradi česar je sodišče obravnavano tožbo v tej zadevi obravnavalo posebej, v ločenem postopku glede na ostale zadeve.

9. Do tožbene navedbe, naj se vloga poda tudi na državno tožilstvo in državno pravobranilstvo pa se sodišče ne more opredeliti, ker ni navedeno, katera vloga naj se odstopi tema organoma niti iz katerih razlogov naj se poda.

10. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.