Jedro

V kolikor se pritožba ne strinja s tem, da je sodišče pri presoji višine terjatve uporabilo določbo 2. odst. 214. čl. ZPP in na tej podlagi štelo, da je tožena stranka priznala višino terjatve, ker v tej smeri zatrjevanih dejstev ni zanikala, bi šlo le za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, takšne kršitve pa v postopkih v sporih majhne vrednosti niso dopusten pritožbeni razlog.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I 246/2003 z dne 10.1.2003 v celoti v veljavi, zato mora tožena stranka plačati tožeči stranki 402,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 249,58 EUR od 29.5.2002 dalje do prenehanja obveznosti, od zneska 86,37 EUR od 30.3.2002 dalje do prenehanja obveznosti, od 66,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.3.2002 do 22.5.2007 v višini 66,20 EUR in iz naslova izvršilnih stroškov 134,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.1.2003 do prenehanja obveznosti. V presežku za zakonske zamudne obresti od zneska 66,20 EUR od 22.5.2007 do plačila je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožeči stranki povrniti njene potrebne pravdne stroške v višini 772,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sodbo je tožena stranka po začasnem zastopniku vložila pravočasno pritožbo. Sklicuje se na bistvene kršitve pravil postopka, ker je v nasprotju s procesnim gradivom tožene stranke ocena sodišča, da naj toženka ne bi prerekala višine zatrjevane obveznosti tožeče stranke. Toženka je prerekala sam temelj spornega razmerja, zato je logično, da je prerekala tudi višino dolga. Sodišče je ravnalo v nasprotju z listinami v spisu.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik s trditvijo, da naj bi sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju z listinami v spisu, očitno meri na pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Ta je zagrešena med ostalim tudi v primeru, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin in med samimi temi listinami (takoimenovana protispisnost). Ob primerjavi navedb tožene stranke v ugovoru in pripravljalni vlogi ter obrazložitvi sodbe, ni prav nobenih razhajanj med navedbami tožene stranke v vlogah in tem, kar ugotavlja sodišče v obrazložitvi sodbe. V kolikor pa se pritožba ne strinja s tem, da je sodišče pri presoji višine terjatve uporabilo določbo 2. odst. 214. čl. ZPP in na tej podlagi štelo, da je tožena stranka priznala višino terjatve, ker v tej smeri zatrjevanih dejstev ni zanikala, bi šlo le za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, takšne kršitve pa v postopkih v sporih majhne vrednosti niso dopusten pritožbeni razlog. Sodba in sklep, s katerim je končan spor v tovrstnem postopku, se smeta izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 339. čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. čl. ZPP). Zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in sodbo potrdilo, saj niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (353. čl. v zvezi s 442. čl. ZPP).