Jedro

Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, ker niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Po tožbenih trditvah je tožnica na podlagi dedovanja po F. Š., lastnica določenih zemljiških parcel, toženka pa je „zemljiškoknjižna“ lastnica parc. št. 3035/1 k.o. ..., ki jo je pridobila na podlagi darilne pogodbe, sklenjene s F. Š. Pravna prednica strank naj bi leta 1994 naročila odmero svojih parcel, tako da je parc. št. 3035/3 prodala M. M., parc. št. 3035/2 podarila toženki, parc. št. 3035/1 (sporno zemljišče) pa nameravala obdržati v svoji lasti. Pri zapisu darilne pogodbe naj bi prišlo do nesporazuma med strankama in sestavljalcem pogodbe (odvetnikom), ki je kot predmet pogodbe pomotoma poleg parc. št. 3035/2 navedel še parc. št. 3035/1, čeprav darovalka te parcele nikoli ni nameravala prodati oziroma jo podariti in jo je vedno štela za svojo. Tožnica s tem v zvezi uveljavlja tri tožbene zahtevke: primarnega in dva podrejena. S primarnim uveljavlja priposestvovanje lastninske pravice na spornem zemljišču, sekundarni predstavlja izbrisno tožbo, terciarni pa ugotovitev ničnosti darilne pogodbe.

2. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo vse tožbene zahtevke. Pri odločanju o primarnem zahtevku je zapisalo, da tožnica glede posesti sporne nepremičnine ni bila v dobri veri, ker ni bila pozorna na okoliščino, da nepremičnina ni bila navedena v sklepu o dedovanju. Hkrati pa je sodišče ugotovilo tudi, da je zapustnica imela sporno nepremičnino v posesti, ker je bilo tako dogovorjeno z obdarjenko, ki je sicer živela v Nemčiji. Tožnica je nastopila posest nepremičnine leta 2004 in tako 10-letna priposestvovalna doba do vložitve tožbe (leta 2011) ni pretekla.

3. Pritožbeno sodišče je v celoti zavrnilo tožničino pritožbo proti prvostopenjski sodbi.

4. Tožnica je predlagala dopustitev revizije glede primarnega tožbenega zahtevka. Predlagateljičino stališče je, da sta nižji sodišči prestrogo presojali vprašanje dobrovernosti posestnice in naj bi zato odločitev predstavljala odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča (npr. odločba II Ips 622/2008).

5. Predlog za dopustitev revizije ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, ker niso podani pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Stopnja obrazloženosti tega sklepa ima podlago v drugem odstavku 367.c člena ZPP.