Jedro

Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - zvin vratne hrbtenice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica se je telesno poškodovala kot voznica osebnega vozila v prometni nesreči dne 24.9.1999, katero je povzročil zavarovanec tožene stranke, ki je od zadaj trčil v vozilo tožnice. Tožnica je utrpela zvin vratne hrbtenice ter popoškodbene bolečine v glavi in vratu, zaradi česar ji je bila s pravnomočno sodbo prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 1.150.000 SIT (600.000 SIT za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, 150.000 SIT za strah in 400.000 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti), od česar je sodišče odštelo revaloriziran, že plačan znesek iz tega naslova in toženi stranki naložilo plačilo odškodnine v višini 208.880 SIT (sedaj 871,64 EUR), medtem ko je bil v presežku (za 1.207.970 SIT, sedaj 5040,77 EUR) zahtevek tožnice za plačilo odškodnine zavrnjen.

Revizijo je tožnica vložila glede višine prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Za sleherno od ugotovljenih oblik nepremoženjske škode bi ji morala biti po njenem mnenju priznana odškodnina v višini posamično terjanih zneskov, ki v celoti ustrezajo teži poškodbe in ugotovljenim posledicam. Sicer pa tožnica v reviziji ponovno niza ločeno po posamičnih oblikah nepremoženjske škode vse tiste okoliščine, ki jo po njenem mnenju upravičujejo do odškodnin zanje v celotnih zahtevanih zneskih in ki jih sodišči prve in druge stopnje nista v zadostni meri upoštevali. Predlaga obsegu izpodbijanja ustrezno spremembo pravnomočne sodbe - to je v smeri ugoditve zahtevku za plačilo odškodnine v celoti.

Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 do 43/06) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava v zvezi z odločitvijo o obsegu tožnici pripadajočih denarnih odškodnin za posamične izmed oblik nepremoženjske škode slednja utemeljuje s ponovnim poudarjanjem okoliščin, ki naj bi jo po njenem mnenju upravičevale do odškodnin zanje v celotnih terjanih zneskih. Tak način uveljavljanja revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava je neutemeljen čim se izkaže, da so bila vsa tista revizijsko nanizana in pravno relevantna dejstva, obstoj katerih je v sodbah sodišč prve in druge stopnje neizpodbojno ugotovljen (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku ŠUradni list RS, št. 73/07; ZPPĆ), tudi po oceni revizijskega sodišča ustrezno in pravilno ločeno ob odmeri odškodnin za vsako izmed oblik nepremoženjske škode upoštevana že v pravnomočni sodbi. S pravnomočno sodbo je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnica v škodnem dogodku utrpela zvin vratne hrbtenice ter popoškodbene bolečine v glavi in vratu. Višina odmerjena odškodnine temelji na ugotovitvah v izvedenskem mnenju dr. M. Z., izpovedbi tožnice zaslišane kot stranke v postopku ter medicinske dokumentacije, pri čemer je sodišče upoštevalo in pravilno ovrednotilo tako bolečinsko obdobje, kombinacijo glavobola in bolečin v vratu, neugodnosti, ki jih je tožnica prestala v času zdravljenja kot vsa ostala dejstva, ki jih revizija ponovno izpostavlja.

Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnin ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanja odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Da je bilo to načelo ob odmeri odškodnine tožnici pravilno upoštevano, pokaže njena primerjava s prisojenimi odškodninami v tožničinemu podobnih primerih. Rezultat te primerjave namreč potrjuje primerno umeščenost tožnici pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo.

Ker niso podani ne razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo tožnice na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.