Jedro

Prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije se izreče za dobo enega leta in sodišče ne more določiti krajšega ali daljšega trajanja te prepovedi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 29. 12. 2020, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel in presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec smiselno zaradi odločitve o sankcijah (4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da mu zniža oziroma omili izrečeno kazen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvah, da je bilo storilcu s plačilnim nalogom Policijske postaje ... z dne 11. 5. 2020, ki je postal pravnomočen 9. 6. 2020, za prekršek, ki ga je storil 11. 5. 2020, izrečenih 16 kazenskih točk v cestnem prometu, s sodbo Okrajnega sodišča v Kopru z dne 9. 2. 2021, ki je postala pravnomočna 23. 2. 2021, pa za prekršek, ki ga je storil 29. 12. 2020, izrečenih 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Ob takih ugotovitvah in dejstvu, da je storilec imetnik tujega vozniškega dovoljenja izdanega na Hrvaškem, je sodišče prve stopnje storilcu utemeljeno in zakonito izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 29. 12. 2020. Osmi odstavek v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 namreč določa, da sodišče imetniku tujega vozniškega dovoljenja, namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk in da se prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izreče za dobo enega leta.

5. Predmetni postopek ni postopek o prekršku, v katerem bi sodišče odločalo o odgovornosti za storjeni prekršek in odmerjalo sankcije zanj. Sodišče v predmetnem postopku ugotavlja zgolj to, ali je storilec v obdobju dveh let storil prekrške, s katerimi je dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu in kot izhaja iz povzete določbe osmega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1, sodišče v primeru ugotovitve, da je imetnik tujega vozniškega dovoljenja v obdobju dveh let dosegel ali presegel 18 kazenskih točk v cestnem prometu, nima možnosti tehtanja, ali naj mu izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije ali ne, temveč je to dolžno storiti. Tako v predmetnem postopku ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, da storilec doslej še ni bil kaznovan in da bo v primeru, če ne bo mogel voziti na ozemlju Republike Slovenije, izgubil službo in da njegovi otroci ne bodo mogli hoditi v šolo ter da vozniško dovoljenje potrebuje, da lahko opravlja svoje delo. To namreč niso pravno odločilna dejstva za sprejem izpodbijane odločitve in ne predstavljajo podlage, da bi pritožbeno sodišče lahko spremenilo izpodbijano odločitev.

6. Prav tako sodišče nima zakonske podlage, da bi storilcu naložilo blažjo kazen oziroma mu izrečeno kazen znižalo, kot to predlaga storilec v pritožbi. V skladu z osmim odstavkom 22. člena ZP-1 se namreč prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije izreče za dobo enega leta in sodišče ne more določiti krajšega ali daljšega trajanja prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije.

7. Ima pa storilec še vedno možnost zaprositi za odložitev izvršitve prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, na način in pod pogoji, kot je bil poučen v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

8. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

9. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tarifne številke 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.