Jedro

V kolikor je sodišče prve stopnje štelo, da je predmet prodajne pogodbe premoženje, ki je poslovna celota, bi iz izreka sklepa o prodaji moralo izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo. V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota, je potrebno tudi obrazložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o prodaji sklenilo, da se izvede prodaja pravne osebe A. d.d. - v stečaju, Celje, in sicer kupcu B. d.o.o., Zagreb, Hrvaška, za ceno 500,00 EUR, z rokom plačila 3 dni po skleniti kupoprodajne pogodbe.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik. Navedel je, da prodaja pravne osebe v ZFPPIPP ni opredeljena, poleg tega pa postopek zbiranja informacij za presojo najugodnejših pogojev prodaje ni potekal v skladu z zakonskimi določili, saj ni bilo izvedenega postopka javne dražbe oziroma zavezujočega zbiranja ponudb, zato je prodaja na podlagi neposrednih pogajanj preuranjena.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožnik utemeljeno opozarja, da v ZFPPIPP prodaja pravne osebe ni urejena (kot je bila v 146. členu prej veljavnega Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji). Sodišče prve stopnje ni obrazložilo pravne podlage za prodajo dolžnika kot pravne osebe, niti je v svojem predlogu ni pojasnil upravitelj. V kolikor pa je sodišče prve stopnje štelo, da je predmet prodajne pogodbe premoženje, ki je poslovna celota (prim. 343. člen ZFPPIPP), bi iz izreka sklepa o prodaji moralo izhajati, katere stvari in/ali pravice, ki tvorijo poslovno celoto, se prodajajo. V primeru, da se prodaja premoženje, ki je poslovna celota v smislu 343. člena ZFPPIPP, je potrebno tudi obrazložiti, zakaj naj bi določeno premoženje predstavljalo poslovno celoto (prim. VSL sklep Cst 328/2015 z dne 10.06.2015, VSL sklep Cst 289/2012 z dne 2. 10. 2012). V upraviteljevem predlogu (prav tako pa tudi v sklepu o prodaji) morajo biti navedene tudi morebitne obveznosti s premoženjem, ki se prodaja in ki se bodo prenesle na kupca, upoštevati pa je potrebno tudi določila ZFPPIPP, ki veljajo za oceno vrednosti poslovne celote. Ali je v konkretnem primeru bila izdelana cenitev v skladu z določbo 4. odstavka 327. člena ZFPPIPP, iz razlogov sklepa ni razvidno.

5. Višje sodišče zato pritrjuje pritožniku, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, na kakšen način je bila v konkretnem primeru ugotovljena vrednost predmeta prodaje. Zgolj dejstvo, da je na izvedeno nezavezujoče zbiranje ponudb prispela le ena ponudba (in sicer ponudnika B. d.o.o., Zagreb, Hrvaška, ki je stranski intervenient na strani stečajnega dolžnika kot tožene stranke v pravdi, ki teče pred Općinskim građanskim sudom v Zagrebu), in ki je za predmet prodaje ponudil ceno 500,00 EUR, ne more zadoščati. Namen izvedbe postopka nezavezujočega zbiranja ponudb je (zgolj) v tem, da se ugotovi, koliko so morebitni kupci pripravljeni plačati za premoženje, ki se prodaja. Nezavezujoče zbiranje ponudb je namenjeno le pridobivanju informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje (prim. 1. odstavek 328. člena ZFPPIPP), ne more pa biti osnova za prodajo, kakršno je predlagal upravitelj, ne da bi bilo hkrati pojasnjeno, zakaj je takšen način prodaje najbolj primeren.

6. Ker je sodišče prve stopnje zgolj nekritično sledilo navedbam upravitelja, ne da bi v izpodbijanem sklepu navedlo razloge za svojo odločitev, izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. S tem je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in s tem razveljavitveni razlog iz 3. točke 365. člena ZPP, oba v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP.