Jedro

Vlaganja v nepremičnino, ki je last zapustnika, ne predstavljajo temelja dednopravnemu zahtevku, o katerem bi bilo potrebno odločiti v okviru zapuščinskega postopka, ampak „zgolj“ obligacijsko pravnemu zahtevku, zato zapuščinskemu sodišču postopka ni potrebno prekinjati. Pritožnica s tem zahtevkom tudi ne nastopa kot dedinja, ampak kot upnica, upnik pa (praviloma) ni stranka zapuščinskega postopka. Zapuščinsko sodišče prekine postopek in osebo napoti na pravdo le, če obstaja spor med strankami zapuščinskega postopka oziroma dediči.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom z dne 4.2.2014: - ugotovilo, da zapuščina po pokojnem obsega v celoti posamezni del št. 72 v stavbi št. 2423, k.o. X. (I. točka izreka), - ugotovilo, da so zakoniti dediči zap. žena A. S. z dednim deležem do ¼, zap. sin M. S. z dednim deležem do ¼, zap. hči D. S. z dednim deležem do ¼, zap. vnukinja S. S. z dednim deležem do 1/8 in zap. vnukinja N. S. z dednim deležem do 1/8 (II. točka izreka), - ugotovilo, da je dedinja N. S. po sprejemu zapuščine svoj dedni delež odstopila v korist dedinje S. S., da je slednja poleg svojega dednega deleža sprejela tudi odstopljenega in zato deduje zapuščino (iz I. točke izreka) do deleža ¼ ter da so dediči A. S., M. S., D. S. sprejeli vsak svoj dedni delež in tako dedujejo zapuščino (iz I. točke izreka) vsak do deleža ¼ (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje dedinja A. S. ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Poudarja, da ji v postopku ni bila dana zadostna možnost, da se izjavi o dejstvih, pomembnih za odločitev o predmetni zapuščini. Tako naj bi sodišče spregledalo, da je navedla tudi, da je vlagala v stanovanje zapustnika. Zapuščinsko sodišče bi jo moralo pozvati oziroma ji dati možnost, da navede in predloži dokazila za svojo terjatev do zapuščine. Če bi ji dopustilo njene navedbe, bi jo napotilo na pravdo za ugotovitev obsega njene terjatve do zapuščine. Navaja, da je bila kot njegova prijateljica v razmerju s pokojnim že pred smrtjo njegove tedanje žene. Takoj po smrti slednje je pričela z njim živeti v izvenzakonski skupnosti, kasneje pa se z njim tudi poročila. V tem času je pokojniku pomagala pri nadaljnjem odplačevanju stanovanja, pri odplačevanju kredita za sina in preostalih stroških. Te prispevke v stanovanje in druge stvari ima pravico terjati iz zapuščine, prav tako ima pravico terjati, da se iz zapuščine izločijo skupni predmeti, ki se nahajajo v predmetnem stanovanju in so del skupnega gospodinjstva. Sklep temelji na nepravilno oziroma pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju. Nepravilna naj bi bila tudi odločitev o nepreložitvi naroka na prošnjo pritožničine pooblaščenke. Odvetnica V. S. je po upokojitvi odvetnice M. M. prevzemnica njene pisarne in kot takšna je bila upravičena prositi za preložitev naroka. Odvetnica je sodišču predložila zadostno število dokazov, iz katerih je razvidno, da na narok zaradi neprevoznih in uradno zaprtih cest ni bilo mogoče pristopiti. Sodišče prošnji ni ugodilo, v obrazložitvi pa je navedlo, da v spisu (čeprav je bila ta prevzemnica pisarne) ni pooblastila odvetnice V. S. Ker narok ni bil preložen, je morala pritožnica na narok pristopiti z drugim pooblaščencem, ki je bil z zadevo (ki je zelo obsežna) seznanjen bistveno slabše, zaradi česar je imela bistveno slabše možnosti za ustrezno uveljavljanje svojih pravic v zapuščinskem postopku (podana naj bi bila bistvena kršitev določb postopka). Opozarja tudi, da je odločitev sodišča pomanjkljiva, saj obsega samo nepremično zapustnikovo premoženje, ne pa tudi premičnega, ki se nahaja v tej nepremičnini. To premično premoženje je v večini last pritožnice, saj je po smrti zapustnikove žene v stanovanje skupaj z zapustnikom prinesla nove premičnine. Sedaj si bodo zaradi pomanjkljivosti zapuščinskega sklepa ostali dediči skupaj z deležem na stanovanju lastili tudi te premične predmete.

3. Sodediči na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno navajanje, da pritožnici v postopku na prvi stopnji ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih pomembnih za odločitev v zapuščinskem postopku, je ne samo pavšalno in protislovno (ter že zato neprepričljivo), ampak tudi sicer nerelevantno. Kdaj naj bi pritožnica zatrjevala svoja vlaganja v zapustnikovo stanovanje(1), ni razvidno. Ob tem z omenjanjem (domnevno) zatrjevanega vlaganja zapade v protislovje, saj hkrati sodišču prve stopnje očita, da ji ni dalo možnosti, da se izjavi o pomembnih dejstvih (v zvezi z obsegom zapuščine). Tudi sicer njena morebitna vlaganja ne predstavljajo temelja dedno-pravnemu zahtevku, o katerem bi bilo potrebno odločiti v okviru zapuščinskega postopka, ampak „zgolj“ obligacijsko-pravnemu oziroma terjatvi, zaradi katere pa zapuščinskemu sodišču postopka ni potrebno prekinjati. V zvezi s tem zahtevkom namreč pritožnica ne nastopa kot dedinja, ampak kot upnica. Upnik pa (razen v primeru zahtevane ločitve zapuščine po 143. členu ZD(2)) ni stranka zapuščinskega postopka. Zapuščinsko sodišče postopek prekine in napoti na pravdo le, če spor obstaja med strankami (zapuščinskega postopka) oziroma dediči(3). Iz teh razlogov ni moč slediti niti pritožbenemu zatrjevanju, kako naj bi v vezi z zapustnikom slednjemu pomagala pri poravnavi različnih stroškov. Glede omenjanja zahteve na izločitev skupnih predmetov, ki naj bi se nahajali v predmetnem stanovanju (oziroma naj bi bili del skupnega gospodinjstva), je moč ugotoviti, da je pritožnica v postopku na prvi stopnji nikoli ni podala. Enako pomembno je, da v izpodbijanem sklepu kot predmet zapuščine takšni predmeti niso ugotovljeni(4) (kar pomeni, da jih iz zapuščine niti ni potrebno izločati). Očitek o nepravilno oziroma pomanjkljivo ugotovljenem dejanskem stanju je torej napačen. V tem okviru pritožnica tudi z očitkom, češ da naj bi bila odločitev sodišča pomanjkljiva, ker obsega samo nepremično premoženje zapustnika, ne pa tudi premičnega, ki se nahaja v isti nepremičnini, zapade v podobno protislovje. Sama namreč takoj v nadaljevanju poudari, da je to premično premoženje (v večini) njena last. Glede na takšne trditve pa ni jasno, kako bi bila lahko odločitev sodišča prve stopnje o obsegu zapuščine napačna. Zapuščinsko sodišče kot predmet zapuščine namreč obravnava le premoženje, ki je zapustnikovo.(5)

6. Neprepričljiv pa je tudi očitek, da naj bi zapuščinsko sodišče neupravičeno zavrnilo predlog po preložitvi zapuščinskega naroka, ki ga je podala njena sedanja odvetnica V. S.(v posledici česar naj bi ji bila odvzeta možnost za učinkovito branjenje svojih pravic na omenjenem naroku). Takšno navajanje je namreč prav tako protislovno. Pritožnica je namreč na naroku dne 4.2.2014 (kot je to razvidno iz zapisnika na list. št. 88) na vprašanje sodnice pojasnila, da jo v tem zapuščinskem postopku ne zastopa odvetnica V. S. (ali odvetnica M. M.), ampak odvetnik Z. S. (ki je v spis tudi vložil pooblastilo). Očitek je tudi sicer povsem pavšalen, saj pritožnica niti najmanj konkretno ne obrazloži, katera svoja konkretna upravičenja bi ustrezneje uveljavljala na zapuščinskem naroku oziroma (povsem preprosto) kaj bi bilo konkretno drugače, če bi jo na naroku dne 4.2.2014 zastopala odvetnica V. S. 7. Ker pritožbeni razlogi niso podani in ker niso podani niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP (6) v zvezi zvezi s 163. členom ZD).

(1) Oziroma dejanski temelj zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve.

(2) Zakon o dedovanju, Uradni list SRS, št. 15/1976, s kasnejšimi spremembami.

(3) Glej 210. - 213. člen ZD.

(4)Pritožnica, kot bo omenjeno v nadaljevanju, tudi sicer navaja, da naj bi bilo premično premoženje, ki se nahaja v stanovanju, v večini njena last. (5) 2. člen ZD.

(6) Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.