Jedro

Ker revidentka zgolj pavšalno navaja, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ki pa ga niti ne navede, vložena revizija po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Prizadeti stranki sami trpita svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper prvostopenjsko sodbo (1. točka izreka) je revidentka po pooblaščencu dne 13. 10. 2008 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. V odgovoru na revizijo prizadeti stranki (A. A. in B. B.) predlagata, da se revizija zavrže oziroma da se kot neutemeljena zavrne.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 21. 11. 2006. S to odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo revidentke zoper odločbo Upravne enote Maribor z dne 14. 8. 2006, s katero je navedeni prvostopni organ zavrnil njeno zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo nadzidave in dozidave stanovanjskega objekta v etažnosti P+I na zemljišču s parc. št. ... k. o. ...

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že večkrat, med drugim v sklepu Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008 (Ur. l. RS, št. 62/2008) odločbi Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009 (Ur. l. RS, št. 31/2009) in odločbi Up-1186/2008-15 z dne 23. 4. 2009 (Ur. l. RS, št. 38/2009), ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča mora revident v reviziji natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v več svojih sklepih, npr. X Ips 576/2008, X Ips 418/2009, X Ips 263/2008 in X Ips 530/2008. Ker revidentka zgolj pavšalno navaja, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ki pa ga niti ne navede, vložena revizija po presoji Vrhovnega sodišča ni dovoljena.

8. Revidentka uveljavlja tudi izpolnjenost pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revidentka s pavšalnim zatrjevanjem, da bi imela odločitev sodišča prve stopnje zanjo zelo hude posledice, saj bi posledično morala rušiti stanovanjski objekt, ni izkazala izpolnitve pogoja po tej določbi ZUS-1. V obravnavanem upravnem sporu gre za zavrnitev revidentkine zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo nadzidave in dozidave stanovanjskega objekta, ne pa za njegovo rušitev. V zvezi z izdajo samih gradbenih dovoljenj pa je podana ustaljena upravnosodna praksa glede stališča, da take posledice za stranko ne nastanejo že takrat, ko so zahteve za njihovo izdajo zavrnjene.

9. Ker revidentka ni izkazala nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Ker prizadeti stranki z vložitvijo odgovora na revizijo nista v ničemer prispevali k odločitvi revizijskega sodišča, je Vrhovno sodišče sklenilo, da prizadeti stranki sami trpita svoje stroške revizijskega postopka na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.