Jedro

Zgolj dejstvo, da imajo stranke sedež v drugem kraju kot je sodišče (brez drugih, posebnih okoliščin), ne more biti razlog za prenos pristojnosti.

Izrek

Predloga se zavrneta.

Obrazložitev

Tožena stranka je dne 22.3.2007 na Vrhovno sodišče Republike Slovenije naslovila vlogo, v kateri med drugim smiselno predlaga tudi določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V vlogi navaja, da so že mariborskemu sodišču predlagali, naj primer odstopijo v Ljubljano. Ker odgovora ni bilo, s posebno ločeno vlogo predlagajo vrhovnemu sodišču, naj zaščiti zakon in ustavo ter prepreči pritisk s strani izvršilne veje oblasti na sodstvo, ki mora neodvisno opravljati svoje delo. To pa pomeni, da ne glede na kakršnekoli pritiske ali zmote samo neodvisno razsodi, da bi nepravilen izbor krajevne pristojnosti kršil človekove pravice in povzročil druge kršitve svoboščin, reda in pravnega stanja, še posebej, ker gre pri teh procesih za konstrukte, ki jim sodišča izven Ljubljane niso dorasla. Vloga je bila odstopljena Okrajnemu sodišču v Mariboru, ki vodi postopek v tej zadevi.

Okrajno sodišče v Mariboru je vlogo nato skupaj s spisom predložilo vrhovnemu sodišču v odločanje o predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V predložitvenem dopisu pa je tudi samo predlagalo določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. V predlogu pojasnjuje, da tožena stranka ni pravočasno oporekala krajevni pristojnosti tamkajšnjega sodišča. Po stanju spisa pa sodišče ugotavlja, da sta imela tožeča stranka in njen pooblaščenec svoj sedež že od začetka postopka na območju Okrajnega sodišča v Ljubljani, tožena stranka pa na območju Okrajnega sodišča v Radovljici, sedaj v teku postopka pa tudi na območju ljubljanskega okrajnega sodišča. Postopek bi se ne glede na ustaljeno pristojnost zato lažje opravil drugje kot pri njihovem sodišču. Predloga nista utemeljena.

V skladu s 67. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - Uradni list RS, št. 43/2006; ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so zato drugi tehtni razlogi. Prenos pristojnosti predstavlja izjemo. Zgolj dejstvo, da imajo stranke sedež v drugem kraju kot je sodišče (brez drugih, posebnih okoliščin), ne more biti razlog za prenos pristojnosti. Gre za pogost položaj, zato bi nasprotno stališče porušilo sistem organiziranosti pravosodja po zakonito uveljavljenem sistemu krajevne pristojnosti. Poleg tega je že sam predlog za delegacijo v opreki z načelom hitrosti postopka, saj odločanje o njem postopek nujno zavleče. To, kar navaja tožena stranka v svojem predlogu, pa predstavlja subjektivno nezaupanje v pravosodni sistem izven ljubljanskega sodnega območja, njegov predlog pa v bistvu predstavlja željo po izbiri sodišča, ki z zakonsko predvidenimi razlogi iz 67. člena ZPP nima ničesar skupnega. Tožena stranka si namreč ne more preprosto izbrati sodišča, češ da bo le-to po njenem mnenju sodilo nepristransko in pravično.

Neutemeljena predloga je zato vrhovno sodišče zavrnilo.