Jedro

Ker tožnica tudi v prošnji za BPP ni z dokazi ovrgla dejstev, relevantnih v postopku za izdajo odločbe z dne 17. 9. 2014, pač pa je le splošno in neizkazano zatrjevala, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, je organ za BPP mogel zaključiti, da tožba zoper navedeno odločbo ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh ter da glede na to ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev nujne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi z vložitvijo tožbe zoper odločbo Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju JSS) št. 362-6895/2004 z dne 17. 9. 2014, v zvezi z odločbo župana Mestne občine Ljubljana št. 352-186/2014 z dne 7. 11. 2014, v zadevi obnove postopka ugotovitve upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem na 15. Javnem razpisu (v nadaljevanju JR). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila z odločbo JSS z dne 17. 9. 2014, izdano v zadevi ugotavljanja upravičenosti do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem v obnovljenem postopku, odpravljena odločba tega organa z dne 9. 9. 2013 ter odločeno, da tožnica ni upravičena do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ker je v vlogi podala neresnične podatke. V vlogi na 15. JR z dne 31. 1. 2013 je namreč navedla, da z njo na javnem razpisu sodelujejo njena otroka in zunajzakonski partner A.A., čeprav je ta že leta 2007 spremenil to ime v novo osebno ime B.B. ter se je tožnica z njim 25. 10. 2012 poročila. V objavi 15. JR je bilo pod točko 7 navedeno, da če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, da ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo. Tudi drugostopenjski organ je odločitvi JSS z dne 17. 9. 2014 pritrdil, ob razlogovanju, da je tožnica skupaj z možem izkoristila vse možnosti različnih postopkov tako v Republiki Sloveniji kot v Bosni in Hercegovini, da bi prikazala, da gre pri A.A. in B.B. za dve ter ne za eno osebo. Na tej podlagi je organ za BPP ocenil, da tožnica v postopku s tožbo zoper odločbo JSS z dne 17. 9. 2014 nima verjetnih izgledov za uspeh ter zaključil, da za dodelitev BPP ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnica se z izpodbijano odločbo ne strinja ter meni, da je upravičena do BPP, saj se je dne 23. 1. 2015 razvezala ter je tako kot mati dveh mladoletnih šoloobveznih otrok samohranilka, prav tako pa je tudi v osebnem stečaju. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve v nov postopek.

Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnici dodelitve (nujne) BPP za vložitev tožbe zoper v obnovljenem postopku izdano dokončno odločbo z dne 17. 9. 2014, s katero je JSS odločil, da se njegova odločba z dne 9. 9. 2013 odpravi ter da tožnica ni upravičena do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ker je v vlogi podala neresnične podatke in da iz tega razloga ni uvrščena na prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem.

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ za BPP ocenil, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh s tožbo zoper odločbo JSS z dne 17. 9. 2014. Sodišče se z njim strinja. Iz odločbe z dne 17. 9. 2014 izhaja, da je na podlagi ugotovljenih novih dejstev v zvezi s podatki, ki jih je tožnica navedla v vlogi na JR (namreč da z njo na razpisu sodeluje tudi zunajzakonski partner A.A., za katerega pa je bilo na podlagi naknadno pridobljenih uradnih podatkov ugotovljeno, da je to zakonec tožnice B.B., ter da gre pri tem zgolj za eno osebo ter ne dve, kot je skušala tožnica prikazati), organ obnovil postopek, končan z odločbo z dne 9. 9. 2013 ter odločil, da tožnica ni upravičena do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, in sicer zaradi navajanja neresničnih podatkov. Pri tem tudi sodišče ugotavlja, da je JSS za tako odločitev imel podlago v splošnih določbah 15. JR, in sicer pod točko 7, kjer je navedeno, da če se v postopku ugotovi, da je prosilec podal neresnične podatke, ni upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem in se ne uvrsti na prednostno listo. Ker tožnica tudi v prošnji za BPP ni z dokazi ovrgla dejstev, relevantnih v postopku za izdajo odločbe z dne 17. 9. 2014, pač pa je le splošno in neizkazano zatrjevala, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, je organ za BPP tudi po presoji sodišča mogel zaključiti, da tožba zoper navedeno odločbo ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh ter da glede na to ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Tožbene navedbe, da se je tožnica 23. 1. 2015 razvezala ter je tako mati samohranilka dveh šoloobveznih otrok ter da je tudi v postopku osebnega stečaja (pri čemer že iz spisnih listin izhaja, da se je ta pričel 3. 10. 2013), na drugačno presojo sodišča ne morejo vplivati. Podane so namreč lahko le v smeri, da bi tožnica glede na svoj finančni položaj bila upravičena do BPP. Vendar pa morajo biti za dodelitev BPP izpolnjeni vsi predpisani pogoji, ne le v zvezi s finančnim položajem prosilca (tretji odstavek 11. člena ZBPP). V obravnavanem primeru pa je bilo ugotovljeno, da tožnica ne izpolnjuje pogoja za dodelitev BPP iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh.

Ker je tako sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.