Jedro

V primeru, ko delodajalec dejansko spremeni akt o sistematizaciji in ukine delovno mesto, ne gre za fiktivni razlog. Tožena stranka je z reorganizacijo dela (sprememba akta o sistematizaciji) ukinila večje število delovnih mest in namesto njih sistematizirala enako število delovnih mest. To pa je bil tudi razlog za tožnikovo premestitev z delovnega mesta in je bil zato v obravnavanem primeru podan utemeljen organizacijski razlog za premestitev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal razveljavitev sklepa tožene stranke št. ... z dne 31. 7. 2017 in sklepa Komisije za pritožbe št. ... z dne 13. 9. 2017 ter da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo na delovno mesto policist SR (šifra delovnega mesta ...) v uradniškem nazivu policist SR II in mu za čas od 10. 8. 2017 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja za delovno mesto policist SR (šifra delovnega mesta ...) v uradniškem nazivu policist SR II (I. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 607,26 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka do plačila in da tožnik sam krije svoje stroške predpravdnega in pravdnega postopka (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper izpodbijano sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo pa spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da delovni mesti "policist SR" in "policist SR - NDM" nista različni. S spremembo sistematizacije v letu 2017 se za ti delovni mesti zahteva enaka vrsta izobrazbe in enaki pogoji (srednja stopnja izobrazbe in izpit za izvajanje policijskih pooblastil). Na obeh delovnih mestih sta enaka opisa del in nalog oziroma je po navedbi vseh tipičnih nalog tipičnega delovnega mesta "policist SR" pri opisu delovnega mesta "policist SR - NDM" dodatno le, da gre za dela na zunanji meji EU. Ne strinja se s presojo sodišča, da ni bil diskriminiran. Navaja, da je tožena stranka od prvotno 252 delovnih mest, na katerih so delo opravljali policisti, ki so v letu 2007 opravili šestmesečno usposabljanje za nadzornike državne meje in izpit iz policijskih pooblastil ter so bili razporejeni na delovno mesto "policist SR", presistematizirala le 246 delovnih mest. Tako je bil neenako obravnavan tudi med tistimi, ki so enako kot on zaključili šest mesečno usposabljanje, saj 6 delovnih mest ni bilo presitematiziranih, ker jih je služba generalnega direktorja policije izločila. Resnični razlog za spremembo akta o sistematizaciji in izdajo sklepa o premestitvi je bil v tem, da se je tožena stranka naknadno odločila, da tožnika skladno s 110. členom ZODPol zaradi spremembe poklicnega standarda ni želela premestiti na delovno mesto v VI. tarifnem razredu in poslati na višjo policijsko šolo. Iz dopisa generalnega direktorja policije z dne 27. 9. 2017 je razvidno, da je bil glede napotitve v višješolski študijski program policist na 17. seji širšega kolegija generalnega direktorja policije z dne 25. 8. 2017 in na 22. seji kolegija ministrice za notranje zadeve z dne 28. 8. 2017 predstavljen predlog sistematiziranja delovnih mest in sprejet sklep, da v V. tarifnem razredu med drugim ostanejo vsa delovna mesta "policist SR - NDM". Iz zaključka dopisa je razvidno, da naj se uslužbence, ki ostanejo v V. tarifnem razredu, ne napotuje na izobraževanje na višješolski študijski program policist. To pa je razlog za sistematiziranje novega delovnega mesta "policist SR - NDM". Ker se za naloge varovanja zunanje meje lahko sklepa le pogodba o zaposlitvi za določen čas, tožena stranka ne more sistematizirati novih delovnih mest za varovanje zunanje meje za nedoločen čas. Tožena stranka ni izkazala, za katera delovna mesta se zahteva poklic policista, saj to iz Akta o notranji organizaciji, sistematizaciji delovnih mest in nazivih v Policiji, niti iz sprememb akta v letu 2017, ne izhaja. V pritožbi povzema razloge, ki kažejo na zlorabo pri premestitvi. Izpostavlja odločitve Vrhovnega sodišča RS (opr. št. VIII Ips 251/2015, opr. št. VIII Ips 109/2016, opr. št. VIII Ips 168/2015 in opr. št. VIII Ips 205/2014) v zvezi z zlorabo sicer formalno izkazanega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V skladu s 43. členom ZODPol je tožnik postal karierni policist in je zato skladno s petim odstavkom istega člena upravičen do vključitve v sistem izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za pridobivanje znanj in usposobljenosti z namenom napredovanja in premeščanja na druga delovna mesta v policiji. To pomeni, da je tožena stranka zlorabila spremembo akta o sistematizaciji in premestitev tožnika iz formalno poslovnih razlogov zato, da je nedopustno posegla v pravice tožnika. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

5. Predmet presoje v tem individualnem delovnem sporu je zakonitost sklepa o premestitvi tožnika na delovno mesto "policist - NDM" z dne 31. 7. 2017. Tožena stranka je tožnika z navedenim sklepom trajno premestila iz delovnega mesta "policist SR" (šifra delovnega mesta ...) v uradniškem nazivu policist SR II na delovno mesto "policist SR - NDM" (šifra delovnega mesta ...) v uradniškem nazivu policist SR II. Tožnik je zoper sklep vložil pritožbo, ki jo je Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS s sklepom z dne 13. 9. 2017 zavrnila.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - tožnik je bil najprej zaposlen pri toženi stranki za določen čas na delovnem mestu "policist – NDM" (šifra d. m.: ...) v Policijski upravi A., Policijski postaji B., Skupini C., v uradniškem nazivu policist II, od 24. 11. 2007 dalje; - s pogodbo o zaposlitvi z dne 23. 10. 2015, ki jo je tožnik podpisal 29. 10. 2015 in je bila sklenjena zaradi sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas (z veljavnostjo od 4. 11. 2015), je bil tožnik zaposlen v Policiji, Policijski upravi A., Policijski postaji B., Skupini C., na delovnem mestu "policist" (šifra d. m.: ...), v uradniškem nazivu policist II; - na podlagi sklepa tožene stranke z dne 6. 9. 2016 je tožnik od 6. 9. 2016 delo opravljal na delovnem mestu "policist SR" (šifra d. m.: ...) v Policiji, Policijski upravi A., Policijski postaji B., Skupini C., v uradniškem nazivu policist SR II; - tožena stranka je tožniku ponudila aneks k pogodbi o zaposlitvi z dne 12. 7. 2017, s katerim bi se spremenilo delovno mesto tožnika v "policist SR – NDM" (šifra d. m.: ...), v uradniškem nazivu policist SR II. Tožnik aneksa ni podpisal; - s sklepom tožene stranke z dne 31. 7. 2017 je bil tožnik z dnem 10. 8. 2017 premeščen na novo delovno mesto "policist SR - NDM". Iz obrazložitve sklepa izhaja, da so bila z Aktom o spremembah in dopolnitvah Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji št. ... z dne 7. 7. 2017, objavljenim 11. 7. 2017, za policiste, ki so zaključili usposabljanje po programu varovanja zunanje meje in opravljajo naloge v organizacijskih enotah, ki zagotavljajo nadzorovanje zunanje meje, sistemizirana ustrezna delovna mesta "policist SR - NDM". Sprememba sistemizacije na teh delovnih mestih je potrebna zaradi učinkovitejšega kadrovanja oziroma premeščanja policistov, ki so ali še bodo zaključili usposabljanje po programu varovanja zunanje meje na ustrezna delovna mesta in bo na tak način že po poimenovanju delovnega mesta oziroma šifri mogoče razlikovati med policisti, ki so pridobili poklic policist in policisti, ki so zaključili program usposabljanja delavcev policije za varovanje zunanje meje, s čimer bo bistveno olajšano kadrovanje oziroma premeščanje policistov na ustrezna delovna mesta in jim bo lažje odrejati delo, za katero so ustrezno usposobljeni.

7. Pravno podlago za odločitev predstavljajo določbe v XX. poglavju Zakona o javnih uslužbencih (ZJU; Ur. l. RS, št. 56/2002, s spremembami), ki urejajo premestitev javnih uslužbencev. ZJU v prvem odstavku 147. člena določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Po drugem odstavku istega člena je premestitev mogoča na ustrezno delovno mesto, za katero javni uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje in ga je sposoben opravljati. Premestitev zaradi delovnih potreb (brez soglasja) se opravi med drugim, če so podani poslovni razlogi, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa, če se trajno spremeni obseg dela ali racionalizirajo delovni postopki in javni uslužbenec nima več polne delovne obremenitve ter v drugih primerih, ki jih določa zakon (prvi odstavek 149. člena ZJU). Premestitev zaradi delovnih potreb se opravi s sklepom o premestitvi, če javni uslužbenec s premestitvijo ne soglaša (prvi odstavek 150. člena ZJU). V skladu s tretjim odstavkom 156. člena ZJU predstavlja podlago za premestitev iz poslovnega razloga sprememba akta oziroma aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. 8. Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da je bila premestitev tožnika na delovno mesto "policist SR - NDM" zakonita. Tožena stranka je kot razlog za premestitev tožnika navedla spremembo Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mestih in nazivih v Policiji št. ... z dne 7. 7. 2017, objavljenim 11. 7. 2017, na podlagi katerega je bilo ukinjenih 246 delovnih mest "policist SR" (šifra d. m. ...) in namesto njih sistematiziranih enako število delovnih mest "policist SR - NDM" (šifra d. m. ...) ter ukinjenih 34 delovnih mest "policist SR – kandidat" in sistemiziranih enako število delovnih mest "policist SR – NDM" z novo šifro. Razlog za spremembo sistematizacije je, da so delovno mesto "policist SR" zasedali zaposleni z različnimi pridobljenimi znanji, in sicer tisti, ki so opravljali delo s končanim 18 mesečnim izobraževanjem (poklic policist) in tisti, ki so ga opravljali na podlagi 6 mesečnega usposabljanja (kot tožnik). Ker se je njihovo delo razlikovalo, je bilo smotrno, da sta sistemizirani dve različni delovni mesti. Sprememba pa je bila potrebna zaradi učinkovitejšega kadrovanja oziroma premeščanja policistov, ki so ali še bodo zaključili usposabljanje po programu policist NDM.

9. V primeru, ko delodajalec dejansko spremeni akt o sistematizaciji in ukine delovno mesto, ne gre za fiktivni razlog, kot to neutemeljeno uveljavlja tožnik v pritožbi. Tožena stranka je z reorganizacijo dela (sprememba akta o sistematizaciji) ukinila večje število delovnih mest "policist SR" in namesto njih sistematizirala enako število delovnih mest "policist SR - NDM". To pa je bil tudi razlog za tožnikovo premestitev z delovnega mesta "policist SR" na delovno mesto "policist SR - NDM" in je bil zato v obravnavanem primeru podan utemeljen organizacijski razlog za premestitev.

10. V zvezi s razlogi za reorganizacijo dela je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo razloge, ki jih je navajala tožena stranka. Zato so pritožbene navedbe o "resničnem razlogu" za spremembo sistematizacije, ki ga tožnik vidi v namenu izločitve iz predvidene presistematizacije v VI. tarifni razred in je v skladu s 110. členom Zakona o organiziranosti in delu v Policiji (ZODPol; Ur. l. RS, št. 15/2013, s spremembami) predvidena le za delovna mesta policistov v V. tarifnem razredu, za katera se zahteva poklic policista, neutemeljene. Tako Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS; št. 21/2013, s spremembami) kot ZJU ne določata, v katerih primerih oziroma pod katerimi pogoji lahko delodajalec vsebinsko poseže v spremembo sistemizacije delovnih mest, saj sprejemanje aktov oziroma sprememba sistemizacije delovnih mest, ki vsebuje tako število delovnih mest in tudi pogoje za njihovo zasedbo, spada pod avtonomne odločitve delodajalca, tako da je v njegovi avtonomni pristojnosti, da organizira delovni proces. Sodišče ne more posegati v avtonomne odločitve delodajalca glede sistemizacije, zato je imela tožena stranka pravico, da na novo sistemizira delovna mesta oziroma nekatera ukine glede na potrebe dela. Takšno odločitev je sprejelo tudi Višje delovno in socialno sodišče v zadevi opr. št. X Pdp 351/2017 z dne 18. 10. 2017 v povezavi z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 33/2018 z dne 10. 4. 2018. V več zadevah je pritožbeno sodišče sprejelo tudi stališče, da predmet presoje individualnega delovnega spora ni zakonitost akta o sistematizaciji, ki jo je sprejela tožena stranka, saj je ta lahko le predmet presoje v kolektivnem delovnem sporu (glej odločitve VSDS opr. št. Pdp 622/2017, opr. št. Pdp 530/2017, opr. št. Pdp 387/2015, itd.).

11. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da tožnik s premestitvijo ni bil diskriminiran. Razlikovanje javnih uslužbencev po različnih delovnih mestih glede na različno pridobljena znanja in opravljanje različnih policijskih nalog, ne pomeni neenake obravnave v smislu diskriminacije. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka na novo sistematizirano delovno mesto "policist SR - NDM" premestila vse zaposlene, ki so opravili enako usposabljanje kot tožnik (280 zaposlenih). Tožniku pa je v letu 2015 ponudila tudi možnost zaposlitve na splošni policijski postaji, na podlagi katere bi bil, v kolikor bi ponudbo sprejel, napoten na izobraževanje za pridobitev poklica policista. Tožnik ponudbe ni sprejel. Pritožbene navedbe, da je bil neenako obravnavan glede na šest policistov, ki so enako kot on, zaključili šest mesečno usposabljanje, so neutemeljene. Tožnik je namreč v zvezi s temi policisti v postopku navajal, da so bili v letu 2017 vpisani v višjo policijsko šolo, kar pomeni, da že iz njegovih navedb izhaja, da niso bili v enakem položaju kot on. Poleg tega pa se tožnikov položaj s premestitvijo ni spremenil ali poslabšal, saj so mu bile ohranjene vse dotlej pridobljene pravice iz delovnega razmerja (V. tarifni razred in plača).

12. Pritožbene navedbe, da je v skladu s 43. členom ZODPol postal karierni policist, ki ima pravico do vključitve v sistem izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za pridobivanje znanj in usposobljenosti z namenom napredovanja in premeščanja na druga delovna mesta v policiji, ne vplivajo na pravilnost odločitve o zakonitosti premestitve. Tudi sicer pa tožnik te trditve prvič podaja šele v pritožbi, zato predstavljajo pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (337. člen ZPP).

13. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da s pritožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

14. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožnik v pritožbenem postopku ni uspel, zato v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbe.