Jedro

Z napotnico se ne določita obseg in oblika odobrene BPP, temveč se napotnica izda z namenom, da lahko tožnik zahteva povračilo stroškov postopka. Prosilcu je bila odobrena BPP le za kazensko preiskavo, kar izhaja iz odločbe, tožnikovo nadaljnje zastopanje v kazenskem postopku pa ni bilo več pokrito z dodeljeno BPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka zahtevo tožnika za odmero nagrade in stroškov za opravljene storitve iz naslova brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) na podlagi odločbe št. Bpp 338/2009 z dne 17. 8. 2009, v delu, ki se nanaša na kazensko preiskovalni postopek zavrgla, v II. točki izreka pa zahtevo tožnika za odmero nagrade in stroškov za opravljene storitve, ki se nanaša na kazenski postopek, zavrnila. V obrazložitvi navaja, da je v obravnavanem primeru bila upravičencu za BPP A.A. z odločbo z dne 17. 8. 2009 odobrena BPP v obliki zagovornika v kazensko preiskovalnem postopku pri Okrožnem sodišču v Kopru pod št. Kpr 106/2009 in sicer do zaključka preiskovalnega postopka. Kot izvajalec odobrene BPP je bil določen tožnik. Slednji je 7. 4. 2010 toženi stranki vrnil napotnico ter predložil stroškovnik in dokazila za opravljena dejanja pravne pomoči za preiskovalni in kazenski postopek.

2. Tožena stranka je naprej tožnikovo zahtevo za odmero nagrade in stroškov s sklepom z dne 10. 6. 2010 v delu, ki se nanaša na preiskovalni postopek zavrgla, v delu, ki se nanaša kazenski postopek, pa zavrnila. Zoper takšen sklep je tožnik pred Upravnim sodiščem RS sprožil upravni spor. Sodišče je s sodbo III U 270/2010 z dne 3. 6. 2011 tožbi tožnika ugodilo, sklep tožene stranke z dne 10. 6. 2010 odpravilo ter zadevo vrnilo v ponoven postopek.

3. V ponovnem postopku tožena stranka navaja, da sme odvetnik, ki je določen za izvajanje BPP, v okviru dodeljene BPP opraviti le storitve, ki so zajete v odločbi o dodelitvi BPP. Če opravi druge storitve, to ne more storiti v breme organa za BPP oziroma javnih sredstev. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se sklicuje na tretji odstavek 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in prvi odstavek 39. člena ZBPP. Nadalje navaja, da je v obravnavanem primeru iz odločbe in napotnice (oznaka zadeve, za katero je BPP odobrena: Okrožno sodišče v Kopru Kpr 106/2009) razvidno, da je bila BPP odobrena le za kazensko preiskavo, zato tožniku morebitno nadaljnje zastopanje v kazenskem postopku ni bilo več pokrito z dodeljeno BPP, zato je zahteva za plačilo stroškov pravne pomoči v delu, ki se nanaša na kazenski postopek, zavrnjena.

4. Tožena stranka je v ponovnem postopku ugotavljala ali je tožnik napotnico vrnil v roku 8 dni po opravljeni storitvi oziroma kdaj je treba v obravnavanem primeru šteti, da je bila storitev opravljena. Glede na dejstvo, da je bil kazensko preiskovalni postopek, v zvezi s katerim je tožnik opravljal storitev BPP, nesporno končan 26. 8. 2009 (dopis Vrhovnega sodišča RS z dne 5. 10. 2011), je s tem datumom pričel teči 8-dnevni zakonski rok, ko bi tožnik moral vrniti popolno napotnico. Tožnik bi moral po tej opravljeni storitvi, torej najkasneje do vključno 3. 10. 2009 (pravilno 3. 9. 2009) toženi stranki vrniti izpolnjeno napotnico. Tudi v primeru, da bi tožena stranka izhajala iz dejstva, da je bil tožnik z zaključkom preiskave seznanjen 10. 9. 2009, ko mu je bila vročena obtožnica, in bi ta datum štela kot datum, ko je bila storitev dokončno opravljena, je tožena stranka napotnico prejela šele 7. 4. 2010, torej več kot pol leta po izteku roka, kar pomeni, da je tožnik napotnico v vsakem primeru poslal prepozno.

5. Tožnik v tožbi navaja, da je v odločbi z dne 31. 7. 2009 prosilcu za BPP res odobrena BPP do zaključka preiskovalnega postopka, ne drži pa, da je tudi iz napotnice razvidno, da je bila BPP odobrena le za kazensko preiskavo. Iz napotnice je razvidno, da je bila odobrena BPP za pravno svetovanje in zastopanje na I. stopnji, kar pomeni, da je prosilcu v napotnici odobrila več, kot je to izhajalo iz odločbe. O tem, da se postopek na I. stopnji ne konča z zaključkom preiskovalnega postopka, temveč šele z izdajo sodbe na I. stopnji, izpodbijana odločba nima razlogov. Glede na navedeno je tožnik upravičeno štel, da je prosilcu odobrena BPP do izdaje sodbe v kazenskem postopku in ne zgolj do zaključka preiskovalnega postopka. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da je bila odločba izdana 31. 7. 2009, napotnica pa 17. 8. 2008, kar je tožnika še bolj prepričalo v to, da je tožena stranka razširila odobreno BPP. Pri tem še dodaja, da obveza preiskovalnega sodnika ni, da obvešča obdolžene, oškodovance in njihove zagovornike oziroma pooblaščence o zaključku preiskave, razen pristojnega državnega tožilca. Tožnik meni, da je iz navedenega razvidno, da je pravočasno in upravičeno priglasil stroške in nagrado za zastopanje do zaključka postopka na I. stopnji, kot je to navedeno v napotnici. Na podlagi navedenega predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

6. Tožena stranka je posredovala spis, ni pa podala odgovora na tožbo.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po določbah 40. člena ZBPP mora izvajalec BPP napotnico po končani opravi storitve BPP vrniti strokovni službi za BPP pri pristojnem sodišču (prvi odstavek). Če napotnice ne vrne v roku 8 dni po opravljeni storitvi, ni upravičen do plačila stroškov BPP, kot je to izrecno določeno v petem odstavku istega člena.

9. Kdaj je storitev opravljena, je odvisno od odobrene BPP oziroma od njenega obsega, ki se, skladno z določbami 37. člena ZBPP določi z odločbo, s katero se odloči o prošnji za BPP. Tretji odstavek 37. člena ZBPP določa, da z odločbo, s katero organ za BPP ugodi prošnji, poleg podatkov o upravičencu, določi oziroma navede izrecno obliko in obseg odobrene pravne pomoči ter natančno opredeli zadevo, za katero je odobrena BPP (npr. opis zadeve ali številko vpisnika, pod katero se vodi že začeti sodni postopek).

10. V konkretnem primeru je sporno vprašanje v kakšnem obsegu je bila prosilcu odobrena BPP. Iz odločbe o odobritvi BPP z dne 31. 7. 2009 je razvidno, da je bila prosilcu odobrena redna BPP v obliki zagovornika v preiskovalnem postopku, ki teče pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. Kpr 106/2009 do zaključka preiskovalnega postopka. Iz napotnice je pri oznaki zadeve, za katero je BPP odobrena, navedeno „Okrožno sodišče Koper Kpr 106/2009“, pri obliki in obsegu odobrene BPP pa „pravno svetovanje in zastopanje na I. stopnji“. Glede na to, da je v napotnici navedena številka vpisnika, pod katero se vodi že začeti kazensko preiskovalni postopek ter da je obseg odobrene BPP natančno opredeljen v odločbi, na podlagi katere je bila izdana napotnica, sodišče ne more pritrditi tožnikovim navedbam, da je upravičeno štel, da je prosilcu odobrena BPP do izdaje sodbe v kazenskem postopku in ne zgolj do zaključka kazensko preiskovalnega postopka. Z napotnico se namreč ne določi obseg in oblika odobrene BPP, temveč se napotnica izda z namenom, da lahko tožnik zahteva povračilo stroškov postopka.

11. Sodišče zato pritrjuje razlogom tožene stranke, po katerih je bila odobrena storitev BPP končana, kot izhaja iz dopisa Vrhovnega sodišča RS, 26. 8. 2009 in da je s tem datumom pričel teči 8-dnevni zakonski rok, ko bi tožnik moral vrniti popolno napotnico. Tudi v primeru, da bi tožena stranka izhajala iz dejstva, da je bil tožnik z zaključkom preiskave seznanjen 10. 9. 2009, ko mu je bila vročena obtožnica, in bi ta datum štela kot datum, ko je bila storitev dokončno opravljena, je tožena stranka napotnico prejela več kot pol leta po izteku roka, kar pomeni, da je tožnik napotnico v vsakem primeru poslal prepozno. Tožnik je toženi stranki vrnil napotnico in stroškovnik nesporno 7. 4. 2010, torej prepozno, in ga zato zadene izrecno predpisana sankcija, po kateri ni več upravičen do plačila opravljenih storitev. Ker je bila prosilcu odobrena BPP le za kazensko preiskavo, kar nesporno izhaja iz odločbe Bpp 338/2009, tožnikovo nadaljnje zastopanje v kazenskem postopku ni bilo več pokrito z dodeljeno BPP, zato je zahteva za plačilo stroškov pravne pomoči v delu, ki se nanaša na kazenski postopek, po mnenju sodišča utemeljeno zavrnjena, saj za plačilo teh stroškov tožnik nima pravne podlage.

12. Ker je torej odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.