Jedro

Glede na to in upoštevaje, da novela ZPre-1F v prehodnih in končnih določbah tudi ni predvidela izvajanja novih (spremenjenih) določb 63. in 64. člena ZPre-1 (kot izhaja iz obrazložitve predloga novele, se z njima omogoča ponovna pridobitev glasovalnih pravic zaradi kršitve stanja glede imetništva glasovalnih pravic v ciljni družbi iz drugega odstavka 75. člena ZPre-1), sodišče toženki pritrjuje, da je pravilno zavrnila izdajo nove odločbe, s katero bi (lahko) drugače odločila o mirovanju glasovalnih pravic tožnic v ciljni družbi A., kot je bilo o tem že odločeno s pravnomočno odločbo z dne 4. 3. 2013.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila zahtevo tožnic za izdajo ugotovitvene odločbe o prenehanju mirovanja njunih glasovalnih pravic v ciljni družbi A. d.d. V obrazložitvi navaja, da je v postopku ugotavljanja usklajenega delovanja, doseganja prevzemnega praga in prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic 4. 3. 2013 izdala odločbo, s katero je ugotovila, da so družbe B., C. d.d., D. d.o.o., E. d.o.o., F. d.d., G. d.d. in H., v imenu in za račun katerega glasovalne pravice izvršuje B., ki so bili imetniki skupaj 14.593.738 delnic z oznako ZVTG oziroma 64,19 % deleža delnic izdajatelja A. z glasovalno pravico, delovali usklajeno in dosegajo ter presegajo prevzemni prag v ciljni družbi A. (I. točka izreka odločbe z dne 4. 3. 2013) ter odločila, da se navedenim osebam z dnem dokončnosti te odločbe prepove uresničevanje glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, dokler navedene družbe skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh, ali več izmed njih v imenu in za račun vseh ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe A. v skladu z Zakonom o prevzemih (ZPre-1), ali dokler tiste družbe iz te točke izreka odločbe, ki so imetnice glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne odtujijo delnice ZVTG, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, ena ali pa več izmed njih (II. točka izreka odločbe z dne 4. 3. 2013). V III. točki izreka odločbe z dne 4. 3. 2013 je toženka A. pod enakimi pogoji prepovedala uresničitev glasovalnih pravic. Nato pa je toženka 16. 5. 2014 prejela zahtevo tožnic za izdajo ugotovitvene odločbe o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic v ciljni družbi A. d.d. skladno z določbo 3. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, iz katere izhaja, da na dan 26. 4. 2014 in do trenutka vložitve vloge osebe, ki so delovale usklajeno, na dan izdaje odločbe z dne 4. 3. 2013 niso več vse imetnice delnic ZVTG (F. in C. nista več imetnici), tako da je skupno število delnic ZVTG, katerih imetnice so B., H., G., D. in E., 14.306.312 oziroma 62,93 % skupnega deleža v osnovnem kapitalu. V nadaljevanju ugotavlja, da je 26. 4. 2014 stopila v veljavo novela ZPre-1 in z njo nova 3. točka prvega odstavka 63. člena, ki torej po njeni uveljavitvi omogoča nezakonitemu prevzemniku pridobitev glasovalnih pravic, če odsvoji najmanj delnice z glasovalno pravico v tolikšnem obsegu, kot je povzročil nastanek obveznosti dati prevzemno ponudbo. Opisano dejansko stanje je v konkretnem primeru nastopilo že 6. 12. 2010, ko je I. odsvojila še zadnji „paket“ delnic oznake ZVTG in s tem odsvojila delež glasovalnih pravic v višini, zaradi katerega je nastopila obveznost družb dati prevzemno ponudbo. Torej je dejansko stanje iz 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 nastopilo že pred uveljavitvijo novele. Vsa pravno pomembna dejstva so zajeta v dejanski podlagi odločbe z dne 4. 3. 2013. Pri presoji utemeljenosti zahteve je potrebno upoštevati tudi določbi prvega odstavka 155. člena in 158. člena Ustave RS. Zadnje pravno relevantno dejstvo je nastopilo že 6. 12. 2010. Kolikor bi se v tem postopku dejstvo, da je I. že 6. 12. 2010 odsvojila delnice ZVTG, štelo za pravno relevantno po zakonu, ki je začel veljati šele 26. 4. 2014, bi šlo za (pravo) retroaktivno veljavnost in uporabo. Kolikor bi zakonodajalec na ustavno dopusten način želel, da bi določba 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 imela tudi retroaktiven učinek, bi moral to izrecno določiti. Izpostavlja, da je A. javna družba, ki ima večje število delničarjev, kar pomeni, da odločba z dne 4. 3. 2013 izboljšuje pravni položaj preostalih delničarjev. Z njeno pravnomočnostjo so namreč preostali delničarji, to je tisti, ki jim ni bilo prepovedano izvrševanje glasovalnih pravic, pridobili pravico do izstopa iz družbe, to je do prodaje svojih delnic po tako imenovani pravični ceni (17. člen ZPre-1) oziroma pričakovanje povečanja vpliva na upravljanje ciljne družbe. Določba 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 bi zato v primeru, da bi se uporabila v primerih, ko je bilo dejansko stanje izpolnjeno že pred veljavnostjo novele, retroaktivno posegla v pridobljene pravice preostalih delničarjev. Ugoditev zahtevi bi bila ne le v nasprotju z ustavno prepovedjo retroaktivnosti, temveč tudi poseg v pravnomočno odločitev toženke, za katero pa ne obstoji (zadostna) pravna podlaga.

2. Tožnici v tožbi navajata, da je odločitev toženke, da za konkretni primer ne velja in se ne uporablja 3. točka prvega odstavka 63. člena ZPre-1, materialno pravno zmotna. Bistvo predpisa je določanje pravnih posledic, ki jih pravo veže na določeno dejansko stanje. Jasno je, da pravnih posledic ni mogoče predpisati za nazaj, ampak za naprej. V konkretnem primeru je pravna posledica prenehanja mirovanja glasovalnih pravic z novelo ZPre-1F predpisana za naprej. Okoliščina, da je bilo konkretno dejansko stanje, ki se ujema z abstraktnim dejanskim stanjem iz 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1, podano že ob uveljavitvi ZPre-1F, ni pravno relevantna. Odločba z dne 4. 3. 2013 je vzpostavila trajno oziroma trajajoče pravno razmerje, ki še traja. Kdaj sta tožnici odsvojili delnice, s čimer sta znižali tisti delež glasovalnih pravic, ki je povzročil obveznost podati prevzemno ponudbo v skladu s 3. točko tretjega odstavka 63. člena ZPre-1, ni pravno pomembno, kar je iz zapisa 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 jasno razvidno, saj ta določba ali katerakoli druga določba sploh ne uvaja posebnega dejanskega stanja, za katerega bi bila predpisana drugačna pravna posledica. Pravno pomembno glede na sedanjo veljavno ureditev ZPre-1 (po noveli ZPre-1F) je le, da je to dejstvo oziroma dejansko stanje nastopilo. Prav tako okoliščina, da je bilo konkretno dejansko stanje, ki se ujema z abstraktnim dejanskim stanjem iz 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1, podano že ob uveljavitvi ZPre-1F, ni v ničemer v nasprotju z načelno ustavno prepovedjo retroaktivnosti. Določba 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 namreč zgolj določa nov možni način ravnanja za povrnitev glasovalnih pravic. Iz tega vidika se vprašanje dopustnosti retroaktivnosti sploh ne bi smelo pojaviti, saj zakon z ničemer ne posega v pravni položaj tožnic, ampak ga kvečjemu izboljšuje, saj je določitev novega izvršitvenega načina za tožnici razbremenjujoča. Vzpostavitev stanja, kot ga predvideva 3. točka prvega odstavka 63. člena ZPre-1, je način sanacije kršitve. Za preostale delničarje se vzpostavlja položaj, kot je bil, preden je prevzemnik v nasprotju z ZPre-1 pridobival ali utrjeval kontrolo v ciljni družbi. To pomeni, da določba z ničemer ne posega v položaj preostalih delničarjev, vsaj ne na način, ki bi bil v nasprotju z Ustavo. Sklicujeta se na odločitve Vrhovnega sodišča v sklepih G 34/2010, G 36/2010, G 33/2010 in G 38/2010. Sodišču predlagata odpravo odločbe in povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka v odgovoru na tožbo odgovarja na tožbene navedbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporno, ali je toženka v skladu z zakonom zavrnila zahtevo tožnic za izdajo ugotovitvene odločbe o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic B. d.d. in H. v ciljni družbi A. O mirovanju glasovalnih pravic v ciljni družbi A. je bilo (pravnomočno) odločeno z odločbo toženke z dne 4. 3. 2013, tako da je bilo družbam B. d.d. in H. (za katerega glasovalne pravice v njegovem imenu in za njegov račun uresničuje B. d.d.), C. d.d., D. d.o.o., E. d.o.o., F. d.d. in G. d.d. prepovedano uresničevati glasovalne pravice v ciljni družbi ter o mirovanju glasovalnih pravic v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 63. člena ZPre-1 odločeno, da traja, dokler ne dajo prevzemne ponudbe ali dokler ne odtujijo delnic, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale skupaj, ena ali več izmed njih. Tožnici sta zahtevo oprli na novelo ZPre-1F, s katero so bile novelirane določbe ZPre-1 o mirovanju glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika.

6. Z ZPre-1F je bil 63. člen ZPre-1, ki ureja mirovanje glasovalnih pravic nezakonitega prevzemnika, v prvem odstavku dopolnjen tako, da je bil razlogoma za mirovanje glasovalnih pravic prevzemnika po 1. točki (če ne da prevzemne ponudbe v skladu s tem zakonom) in 2. točki (če ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, tako da prevzemnega praga oziroma dodatnega prevzemnega praga ne dosega več) dodan nov razlog po 3. točki: če ne odtuji vrednostnih papirjev in delniških nakupnih opcij ali terminskih pogodb, ki niso vsebovane v vrednostnih papirjih, najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo. Poleg tega pa je bil dopolnjen tretji odstavek 64. člena ZPre-1, ki daje podlago za odločanje agencije v zvezi s prepovedmi in sankcijami za kršitve obveznosti prevzemnikov, z novo 3. točko, po kateri agencija z odločbo ugotovi, da je prenehalo mirovanje glasovalnih pravic iz 63. člena tega zakona.

7. Sodišče se strinja, da nova določba 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 toženki ne daje podlage, da bi o trajanju prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic tožnic v ciljni družbi A., o katerem je bilo pravnomočno odločeno z odločbo z dne 4. 3. 2013, z novo odločbo ponovno odločila.

8. Iz odločbe z dne 4. 3. 2013 izhaja, da je z uveljavitvijo ZPre-1 (dne 11. 8. 2006) toženka štela, da morajo družbe, ki v ciljni družbi A. delujejo usklajeno v smislu 8. člena tega zakona, dati prevzemno ponudbo v skladu z ZPre-1, če nameravajo po 11. 8. 2006 pridobiti vrednostne papirje ali druge pravice, ki se upoštevajo pri določitvi deleža glasovalnih pravic po 6. členu ZPre-1, in če se s tem poveča njihov delež glasovalnih pravic (ki je ob uveljavitvi ZPre-1 znašal 64,19 odstotkov), razen če prevzemnega praga iz 7. člena ZPre-1 (ki je 1/3 glasovalnih pravic v družbi) ne dosegajo (oziroma presegajo) več. Kot toženka še navaja v odločbi, tak zaključek temelji na prehodni določbi drugega odstavka 75. člena ZPre-1, ki varuje t.i. zatečeno stanje imetnikov delnic oziroma oseb v ciljni družbi ob uveljavitvi ZPre-1. Iz navedene odločbe nadalje izhaja, da je z nakupom delnic z glasovalno pravico s strani I., dne 10. 1. 2010 ter do 28. 5. 2010, prišlo do povečanja deleža glasovalnih pravic oseb, za katere je bilo ugotovljeno, da delujejo usklajeno, v družbi A., s čimer je bilo izpolnjeno dejansko stanje iz drugega odstavka 75. člena ZPre-1, na katero je vezana obveznost dati prevzemno ponudbo. Zato je toženka, ne glede na naknadne odsvojitve delnic z glasovalno pravico (s čemer se je znižal delež glasovalnih pravic na t.i. zatečeno stanje kot zadnji zakoniti delež), ker je menila, da obveznost izstavitve prevzemne ponudbe, ki je nastala zaradi povečanja deleža glasovalnih pravic oseb, ki so delovale usklajeno, v tej ciljni družbi, ni prenehala, odločila o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic v skladu s tedaj veljavno določbo prvega odstavka 63. člena. Prepoved naj bi trajala dokler ni dana prevzemna ponudba v skladu s tem zakonom ali dokler osebe, za katere je ugotovljeno, da delujejo usklajeno ter so imetnice glasovalnih pravic v ciljni družbi, ne odsvojijo delnic, tako da prevzemni prag (ki je po že povedanem po 7. členu ZPre-1 1/3 deleža glasovalnih pravic v družbi) ne bo več dosežen.

9. Po novih določbah 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 in 3. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 pa bi ob nespremenjenem dejanskem stanju (glede najprej preseženega deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi A. po 11. 8. 2006 in nato znižanega na t.i. zatečeno stanje kot zadnji zakoniti delež) agencija mogla ugotoviti, da je prenehalo mirovanje glasovalnih pravic že, če so odtujile delnice najmanj v višini deleža glasovalnih pravic, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo (to pomeni, da bi za ugotovitev prenehanja mirovanja glasovalnih pravic zadostovalo zatečeno stanje), torej ne da bi bil izpolnjen kateri od pogojev iz odločbe z dne 4. 3. 2013 (da je dana prevzemna ponudba ali so odsvojene delnice, tako da ni dosežen (splošni) prevzemni prag 1/3 deleža glasovalnih pravic).

10. Taka uporaba nove določbe 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1 (v povezavi z novo 3. točko tretjega odstavka 64. člena tega zakona) bi tako tudi po mnenju sodišča pomenila, da ima določba povratni učinek. Po praksi Ustavnega sodišča ima namreč, kot navaja že toženka v izpodbijani odločbi, zakon povratne učinke tudi tedaj, ko je za začetek njegove uporabe določen trenutek po njegovi uveljavitvi, vendar njegove določbe učinkujejo tako, da za nazaj posežejo v nastale pravne položaje ali pravna dejstva, ki so nastopila v času veljavnosti prejšnje pravne norme (npr. U-I-158/11 z dne 28. 11. 2013, tč. 21, U-I-65/08 z dne 25. 9. 2008). Tudi po pravni doktrini je prava retroaktivnost podana, kadar zakon naknadno in spreminjajoče posega v dejanska stanja, nastala že v preteklosti, pred uveljavitvijo zakona. Gre za dejanska stanja, ki se niso v preteklosti (pred uveljavitvijo zakona) samo začela, temveč so se začela razvijati in pravno učinkovati (dr. Lovro Šturm, Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za državne in evropske študije 2010, str. 1040, tč. 3).

11. Po drugem odstavku 155. člena Ustave samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Po razlogovanju Ustavnega sodišča v odločbi U-I-158/11 z dne 28. 11. 2013 mora zakonodajalec razloge za povratno učinkovanje zakona posebej tehtno utemeljiti; pri tem ni dovolj, da izkaže, da zakon na splošno zasleduje javno korist, temveč mora izkazati prav za povratno učinkovanje sporne zakonske določbe upravičujočo javno korist, brez katere ne bi bilo mogoče doseči zasledovanega cilja zakona; taka javna korist pa mora biti v zakonodajnem postopku posebej ugotovljena.

12. V ZPre-1F pa povratni učinek novih določb 63. in 64. člena ZPre-1 ni določen. V obrazložitvi Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (predloga novele ZPre-lF) pa tudi niso navedeni razlogi za povratno učinkovanje določb, in tudi ni navedena ugotovljena javna korist, ki bi tako uporabo določb narekovala (razen kolikor bi posredno lahko izhajala iz predstavljenih ciljev novele), prav tako ni bilo ugotavljano, ali se z določbama posega v pridobljene pravice (toženka navaja, da naj bi novi zakonski določbi posegali v pridobljene pravice preostalih delničarjev družbe A., zaščiti položaja ter varstvu pravic manjšinskih delničarjev pa je prevzemna zakonodaja namenjena).

13. Glede na to in upoštevaje, da novela ZPre-1F v prehodnih in končnih določbah tudi ni predvidela izvajanja novih (spremenjenih) določb 63. in 64. člena ZPre-1 (kot izhaja iz obrazložitve predloga novele, se z njima omogoča ponovna pridobitev glasovalnih pravic zaradi kršitve stanja glede imetništva glasovalnih pravic v ciljni družbi iz drugega odstavka 75. člena ZPre-1), sodišče toženki pritrjuje, da je pravilno zavrnila izdajo nove odločbe, s katero bi (lahko) drugače odločila o mirovanju glasovalnih pravic tožnic v ciljni družbi A., kot je bilo o tem že odločeno s pravnomočno odločbo z dne 4. 3. 2013 (158. člen Ustave).

14. Ob povedanem sodišče ne sprejema stališča tožnic, da gre v obravnavanem primeru kvečjemu za nepravo retroaktivnost, ker novi zakon v določeni meri vpliva na zatečena, toda še ne zaključena pravna stanja. Zato tožnici tudi ne moreta doseči drugačne presoje sodišča z utemeljevanjem, da z novelo ZPre-1F ni kršeno načelo varstva zaupanja v pravo (2. člen Ustave). V zvezi s tožbenimi navedbami, da se z novelo ZPre-1 ne posega nedopustno in samovoljno v nikogaršnji pravni položaj, tudi ne pravni položaj manjšinskih delničarjev družbe A., pa sodišče ponavlja, da bi taka ocena morala biti podana in utemeljena v zakonodajnem postopku.

15. Kolikor pa tožnici menita, da je v novih določbah 3. točke prvega odstavka 63. člena in 3. točke tretjega odstavka 64. člena ZPre-1 dana podlaga za ugoditev njuni zahtevi zato, ker gre za izdajo ugotovitvene odločbe, s katero bi toženka le ugotovila, da je prepoved, naložena tožnicama z odločbo z dne 4. 3. 2013, prenehala na podlagi zakona, se sodišče z njima prav tako ne strinja. Kot je sodišče že navedlo, meni, da bi izdaja ugotovitvene odločbe o prenehanju mirovanja glasovalnih pravic pomenila protiustavno retroaktivno uporabo določbe 3. točke prvega odstavka 63. člena ZPre-1. 16. Sodišče še ugotavlja, da je v zakonodajnem postopku novela ZPre-1G, s katero naj bi se (ponovno) spremenila določba tretjega odstavka 64. člena ZPre-1, in ki pri tem v določeni meri (tudi) izhaja s stališč, na katerih temelji ta sodba.

17. Ker je sodišče presodilo, da je bil postopek za izdajo izpodbijane odločbe pravilen, ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

18. O stroških postopka pa je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.