13. 5. 2024

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje Zorice Novaković, Ljubljana, ki jo zastopa Miha Šercer, odvetnik v Ljubljani, na seji 13. maja 2024

sklenil:

Predlog za vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II DoR 366/2020 z dne 13. 11. 2020 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1961/2019 z dne 19. 5. 2020 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II P 550/2016 z dne 26. 2. 2019 se zavrže.

1.Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-226/21 z dne 26. 1. 2024 zavrgel ustavno pritožbo pritožnice, ker je bila prepozna. Pritožnica je ustavno pritožbo vložila 12. 3. 2021, rok za njeno vložitev pa je potekel 25. 1. 2021. Sklep o zavrženju ustavne pritožbe je bil pritožnici po pooblaščencu vročen 13. 2. 2024. Pritožnica je dne 11. 3. 2024 po pooblaščencu vložila vlogo, ki jo je naslovila "Predlog na podlagi 3. odstavka 52. člena Zakona o ustavnem sodišču," v katerem se je sklicevala na izjemne okoliščine v povezavi s prepozno vložitvijo ustavne pritožbe (epidemija COVID-19, posebni ukrepi na področju sodstva, težavne okoliščine poslovanja pooblaščenca v času epidemije in nekatere njegove osebne okoliščine), ki naj bi opravičevale zamudo roka oziroma utemeljevale drugačno odločitev Ustavnega sodišča.

2.Predlog za izjemno obravnavo prepozne ustavne pritožbe po tretjem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) mora biti vložen do odločitve Ustavnega sodišča o tej ustavni pritožbi.[1] Glede na vsebino vloge je Ustavno sodišče vlogo pritožnice štelo kot predlog za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev ustavne pritožbe. Na podlagi 6. člena ZUstS Ustavno sodišče o vprašanjih postopka, ki niso urejena z ZUstS, glede na pravno naravo zadeve smiselno uporablja določbe zakonov, ki urejajo postopke pred sodišči. Glede na to, da pritožnica predlaga vrnitev v prejšnje stanje v postopku ustavne pritožbe zoper posamični akt, izdan v pravdnem postopku, pride v poštev smiselna uporaba določb Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17 – v nadaljevanju ZPP). Drugi odstavek 117. člena ZPP določa, da se mora predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Tretji odstavek 117. člena ZPP določa, da se po šestih mesecih od dneva zamude ne more več zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.

3.Predlog pritožnice za vrnitev v prejšnje stanje je prepozen tako po drugem kot po tretjem odstavku ZPP. Pritožnica je za zamudo v vsakem primeru izvedela najkasneje z vročitvijo sklepa o zavrženju (torej 13. 2. 2024). Njen predlog, ki ga je vložila 11. 3. 2024, je torej očitno vložen po izteku petnajstdnevnega subjektivnega roka iz drugega odstavka 117. člena ZPP. Ker je rok za vložitev ustavne pritožbe potekel 25. 1. 2021, je predlog pritožnice za vrnitev v prejšnje stanje z dne 11. 3. 2024 očitno vložen tudi po poteku šestmesečnega objektivnega roka, ki teče od dneva zamude. Zato je senat Ustavnega sodišča predlog pritožnice za vrnitev v prejšnje stanje zavrgel.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi 6. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Rok Čeferin ter člana dr. Rajko Knez in dr. Rok Svetlič. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Rok Čeferin

Predsednik senata

[1]Glej 9. točko sklepa Ustavnega sodišča št. Up-298/21 z dne 7. 10. 2021, Uradni list RS, št. 171/21.