Jedro

Stvarna pristojnosti pri ponovnem sprejemanju odločitve glede trajanja in spreminjanja varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu.

Izrek

Ob reševanju in po ugoditvi pritožbi zagovornika obdolženega I.K. se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je kot sodišče prve stopnje po predsedniku senata s sklepom I K 971/2015 z dne 24. 11. 2016 spremenilo sklep istega sodišča I K 971/2015 z dne 6. 10. 2016 tako, da je za izvedbo varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, izrečenega obdolženemu I.K., določilo Enoto za forenzično psihiatrijo, Oddelka za psihiatrijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.

2. Zoper sklep se je pritožil obdolženčev zagovornik zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in kršitve kazenskega zakona. Pritožbenemu sodišču predlaga, da kazenski postopek zoper obdolženega ustavi ali da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Preizkus je ob in delno po pritožbi pokazal naslednje:

4. Po izrečenem varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, sprejema vse ponovne odločitve glede trajanja in spreminjanja tega ukrepa iz Kazenskega zakonika po uradni dolžnosti ali na predlog storilca ali zdravstvenega zavoda ter na podlagi mnenja zdravnika, sodišče na seji senata iz šestega odstavka 25. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). O seji se obvestita državni tožilec in zagovornik, pred odločitvijo pa se storilec, če je to možno, zasliši. 5. Opisano ravnanje je neposredno zapovedano v prvem in drugem odstavku 496. člena ZKP, medtem ko je bila v obravnavani zadevi povzeta odločitev sprejeta le po predsedniku senata, ki zanjo potemtakem ni stvarno pristojen. Gre za edino bistveno kršitev določb kazenskega postopka, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti v postopku s pritožbo zoper sklep (peti odstavek 402. člena ZKP) in zaradi katere je bilo treba izpodbijani sklep, skladno s pooblastilom iz tretjega odstavka 402. člena ZKP razveljaviti.

6. Isto je bilo treba storiti še zato, ker pritožnik utemeljeno opozarja, da sklep glede na zgornje zapovedi nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar je ena izmed bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. V obrazložitvi sklepa je sicer navedeno, da se lahko zgornji varnostni ukrep izvaja le v zdravstvenem zavodu, kar Socialni varstveni zavod Hrastovec formalno ni, vendar hkrati manjkajo razlogi glede izpovedbe izvedenca psihiatrične stroke dr. M.K., ki je izvedbi ukrepa v zdravstvenem zavodu, izrecno nasprotoval iz vsebinskih razlogov.

7. Ugotovljeni bistveni kršitvi določb kazenskega postopka bo sodišče prve stopnje odpravilo tako, da bo postopek za uporabo varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v varstvenem zavodu, izrečenega obdolženemu I.K., opravilo v predpisani sestavi, na predpisan način ter z odločbo, ki jo bo mogoče še vsebinsko preizkusiti. Glede na to se pritožbeno sodišče z ostalimi pritožbenimi zatrjevanji, ki bi jih bilo mogoče uvrstiti v sicer neuveljavljani pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ni ukvarjalo. Pritožbeno sodišče se ni ukvarjalo niti z uveljavljano kršitvijo kazenskega zakona, ki ni v zvezi z obravnavanim predmetom odločitve, temveč se nanaša na samo dovoljenost izreka varnostnega ukrepa obdolženemu glede na izrečeno kazen kot predmetom odločitve po sklepu I K 971/2015 z dne 6. 10. 2016. Zoper ta sklep pa bi se pritožnik moral posebej pritožiti.